080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Dve zgodbi sta bili v ospredju dogajanj v preteklem letu. Prva je inflacija. Če spomnimo na napovedi s konca leta 2022, je bilo razpoloženje med analitiki dokaj pesimistično. Zaradi boja z inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer so se večinsko strinjali, da bo globalno gospodarstvo padlo v recesijo. Izkušnja obdobij, ko je inflacija dosegla tako visoke ravni, je kazala, da bo treba plačati visoko ceno v obliki povišane brezposelnosti, da jo bomo ukrotili. Ob koncu leta 2023 pa je videti, da bo centralnim bankam uspel redko viden mehki pristanek. Pomeni, da je centralnim bankam uspelo znižati inflacijo brez pretirane škode gospodarstvu. Stopnja inflacije se je v ZDA spustila z 9,1 % na 3,1, v evroobmočju pa z 10,6 % na 2,4. Zanašanje na izkušnje preteklih gospodarskih ciklov je bilo verjetno bolj negotovo v okolju po pandemiji, ki še po štirih letih pušča posledice in izkrivlja dogajanje v gospodarstvih.
Druga zgodba je prihod umetne inteligence kot naslednjega tehnološkega preboja, ki je sprožil mini evforijo med tehnološkimi delnicami, predvsem največjimi. Če je ChatGPT postal najhitreje rastoča potrošniška aplikacija v zgodovini, pa so v maju poslovni rezultati podjetja Nvidia, osrednjega na področju računalniških čipov, brez katerih vodilna podjetja ne morejo trenirati modela za umetno inteligenco, dali dodaten zagon zgodbi umetne inteligence. Njihova delnica je po zaslugi tega letos pridobila več kot 200 % in Nvidia je eno izmed sedmih podjetij, ki so jim na Wall Streetu dali skupno ime Veličastnih sedem. Del te skupine so še Apple, Amazon, Alphabet, Meta, Microsoft in Tesla. Z naložbo v te gigante vlagatelji v letu 2023 niso mogli zgrešiti, saj so njihove delnice v povprečju dosegle več kot 100-odstotni donos in zaradi svoje velikosti so bile zaslužne za večino letošnjega donosa delniških indeksov. Niso pa samo delniški trgi prinašali pozitivnih donosov. Tudi obveznice so jih po dveh letih upadov znova zabeležile. Splošni evropski obvezniški indeks je višje za več kot 7 %, kar je posledica upada obrestnih mer. Kot vemo, je gibanje vrednosti obveznic obratno gibanju obrestnih mer. In ko je v zadnjih dveh mesecih postajalo vse bolj jasno, da so centralne banke zaključile dvige obrestnih mer ter ponekod (ZDA) že nakazale, da jih bodo v letu 2024 začeli zniževati, je tudi obvezniške trge preplavila mini evforija.
In kaj nas čaka v letu 2024?
Zadnja leta so pokazala, da se lahko vlagatelji osredotočijo na le eno veliko temo naenkrat. Če je bila to pandemija v letu 2020, močne spodbude centralnih bank in vlad v letu 2021, najvišja inflacija v zadnjih desetletjih v letu 2022 in dezinflacija v letu 2023, bo, kot vse kaže, velika tema prihodnjega leta nižanje obrestnih mer centralnih bank. Nižja inflacija in nižje obrestne mere so bile zgodovinsko dobra kombinacija za delniške trge pod pogojem, da se izognemo recesiji. Držim pesti, da se uresniči ta scenarij.Komentar je bil objavljen v dnevniku Večer, 28. decembra 2023.
