Ankete nakazujejo, da Harrisova izstopa z določenimi osebnostnimi lastnostmi, ki lahko pritegnejo nezadovoljne republikanske volivce, medtem ko je nekdanji predsednik Trump cenjen zaradi izkušenosti, domoljubja in odločnosti. Gospodarstvo se zdi za volivce najpomembnejša tema, tu uživa prednost Trump – okoli 50 odstotkov vprašanih mu bolj zaupa na tem področju, medtem ko Harrisovo podpira 45 odstotkov.
Vpliv volitev na trge
Volitve običajno povečajo nihajnost na borznih trgih in pritisk na cene delnic. Opaziti je rotacijo v segmente delniškega trga, ki bi pridobili pod Trumpovo administracijo, zanimivo sliko pa nam ponujajo tudi 10-letne državne obveznice, katerih donosi so od septembra zrasli s 3,6 na 4,2 odstotka, predvsem zaradi pričakovane gospodarske rasti in verjetnosti Trumpove ponovne izvolitve. Vlagatelji so previdni in čakajo na izid. Po zgodovinskih podatkih se sentiment na trgih običajno izboljša po razjasnitvi izida volitev, borzni indeksi pa porastejo za 4 do 5 odstotkov, ne glede na zmagovalca.Možni so štirje glavni scenariji izida: popolna prevlada republikancev v Beli hiši in kongresu (po stavnicah najverjetnejša opcija), zmaga enega od kandidatov s kongresom v rokah nasprotne stranke ali popolna prevlada demokratov (najmanj verjeten scenarij). Največji vpliv na trge bi imeli prav prva in zadnja možnost, zlasti glede fiskalne politike in davčnih sprememb.
Vlagatelji upoštevajo različne možne izide, a kaže, da se nagibajo k Trumpovi zmagi. Pravi katalizatorji za trge pa so šele konkretno sprejeti zakoni. Mnogo jih morda precenjujejo vpliv nižjih davkov, saj bi obsežna davčna reforma zahtevala nadzor republikancev nad senatom in kongresom. V prejšnjem mandatu je Trumpu uspelo znižati davke iz sicer visokih 35 odstotkov na 21 odstotkov, daleč od obljubljenih 10 do 15 odstotkov. Glede na trenutne razmere bi bilo znižanje davkov precej manjše, zato tudi vpliv na gospodarstvo ne bi bil tako močan kot v prvem mandatu. Poleg tega bi uvedba carin, ki jih zagovarja Trump, deloma izničila pozitivne učinke davčnih znižanj. Trump se zavzema za univerzalno 10-odstotno tarifo na uvoženo blago ter visoke, 60-odstotne tarife na blago iz Kitajske. Te tarife bi lahko spodbudile inflacijo, saj bi višje cene bremenile končnega potrošnika in zmanjševale njegovo potrošnjo. Predsednik sam lahko sicer sprejme določene trgovinske ukrepe zaradi nacionalne varnosti, a univerzalna tarifa bi zahtevala podporo kongresa.
Kaj pričakovati
Za vlagatelje je pomembno upoštevati, da ankete v omahujočih zveznih državah lahko zelo odstopajo od končnih rezultatov – in šele za nazaj lahko ugotovimo, katera država je bila v danem predsedniškem boju resnično odločilna. Dogodki in razmere v prvih mesecih nove administracije pogosto bolj oblikujejo politiko kot predvolilne obljube.Kar zadeva delniške trge, bi lahko popolna zmaga republikancev prinesla celo močnejšo mešanico zaskrbljenosti zaradi trgovinskih politik in višjih obrestnih mer kot upanja na nižje davke. Nekateri sektorji bi nedvomno imeli koristi od zmanjšanja negotovosti, povezane z volitvami. Na primer, obe strani sta se zavezali k povečanju izdatkov za tehnologijo in spodbujanju inovacij, medtem ko bi vse, kar ne bi pomenilo popolne zmage demokratov, lahko spodbudilo pozitivna pričakovanja glede zdravstvenih delnic. Glavno presenečenje s tržnega vidika pa bi bila nepričakovana in odločilna zmaga Harrisove, ki bi demokratom omogočila ne le osvojitev kongresa, temveč tudi zadržanje senata.
Komentar je bil objavljen v dnevniku Večer, 30. oktobra 2024.