Tehnična recesija | SAVA INFOND

Kljub vsem pretresom, ki jih je prineslo leto 2022 - začetku vojne v Ukrajini, vzpostavitvi sankcij proti Rusiji, ki so se odrazile v dragi energiji, rasti obrestnih mer kot bojem proti inflaciji in motnjam v dobavnih verigah - je gospodarska rast držav v srednji in vzhodni Evropi ostala dokaj odporna. Vendar se bodo te države v četrtem kvartalu leta 2022 ali v prvem kvartalu 2023 zelo težko izognile tehnični recesiji, ki pomeni dva zaporedna negativna kvartala rasti BDP. Za primer, slovenski BDP je v tretjem četrtletju glede na drugo četrtletje upadel za -1,4 %. Večji upad sta imeli v Evropi le Latvija (-1,7 %) in Estonija (- 1,8 %).

Višji stroški energije, upad kupne moči, nižja javna poraba in šibkejše javno povpraševanje ob višjih stroških zadolževanja bodo lahko imeli vpliv na recesijo. Čeprav se cena plina in nafte na borzah že znižuje, pa podjetja sklepajo pogodbe o dobavi energije za leto 2023 po dosti višjih cenah in tudi višji strošek gospodinjstev se pozna na položnicah. Če se bo topla zima nadaljevala še v januarju in februarju, bi lahko zaloge plina v skladiščih zadoščale, v nasprotnem primeru pa sta med najbolj ranljivimi ravno Slovenija in Srbija, ki nimata lastnih skladišč.

Ob naraščanju stroškov predvsem energije, hrane in stroškov za obresti se bodo izdatki gospodinjstev za druge dobrine znižali. Ne glede na dejstvo, da so gospodinjstva v boljšem finančnem položaju kot kadarkoli od svetovne finančne krize, se bo delež slabih posojil v bankah nedvomno povečal. Prav tako se bodo izdatki za infrastrukturne projekte s strani držav pomembno zmanjšali. Trenutno so namreč vlade bolj nagnjenje k blaženju posledic visokih cen za gospodinjstva kot za podjetja, kar znižuje razpoložljivi proračun. Sredstva iz Evropskega sklada za okrevanje in odpornost bi lahko ublažila to pomanjkanje javnih naložb, vendar gotovo ne v vseh državah.

Če bodo razvite države evroobmočja, kot so Nemčija, Francija in podobne, utrpele recesijo, se bo to odrazilo v znižanju povpraševanja po izvozu blaga držav srednje in vzhodne Evrope. Večina podjetij bo verjetno tudi preložila investicijske projekte vsaj do druge polovice 2023, ko se pričakuje, da se bo povpraševanje po vsej Evropi ponovno povečalo. Če bo evrsko območje na prelomu leta doletela le kratka in plitka recesija, sta srednja in vzhodna Evropa v dobrem položaju za hitro gospodarsko okrevanje. Rast plač bi lahko leta 2023 prehitela inflacijo, če se bodo podjetja odločila ohraniti trenutno raven zaposlenosti.

Ob tako negotovih razmerah se večina vlagateljev odloči za investicijo v zlato. Zlato je v letu 2022, izraženo v USD, ustvarilo izgubo -0,3 % (v EUR dobiček + 6,1%) in je bilo naložbeni segment, ki je presegel večino delniških indeksov in državnih obveznic. Pričakovana upočasnitev gospodarske rasti in nižje stopnje rasti dobičkov podjetij bodo po vsej verjetnosti spodbudila višje povpraševanje po zlatu v letu 2023, zato se vsaj v začetku leta 2023 pričakuje rahlo zvišanje cene.

Kljub negativnim izgledom je recesija odlična točka za vstop na delniške trge za dolgoročne vlagatelje. Za tiste, ki ne marajo večje nihajnosti vrednosti vloženih sredstev, pa obveznice trenutno ponujajo atraktivne donose do dospetja. Prav tako bi lahko v obdobju recesije odigrale svojo vlogo in nudile varno zatočišče za vlagatelje.


Objavljeno v dnevniku Večer, 11. decembra 2023. 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!