080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Podobne brutalne razprodaje so se nadaljevale tudi v letu 2023, kjer so zelene tematske naložbe z naskokom največji poraženci na borzah, saj so svetovne delnice v povprečju pridobile 16 odstotkov, solarne naložbe so padle za 36, vetrne naložbe za 11 odstotkov, litijeve delnice za 19 odstotkov, baterijske tehnologije za 24 odstotkov, z vodikom povezane družbe pa so izgubile kar 45 odstotkov vrednosti.
Visoka tehnologija, visoko tveganje
Tečaji trajnostnih tematskih naložb so se res sesedli kot hišica iz kart, vendar pa to ne pomeni kapitulacije v boju proti podnebnim spremembam. V tem specifičnem primeru imamo opraviti s skupino visoko tveganih zelenih delniških družb, ki si preprosto še niso opomogle od zgodovinskega poka premoženjskega balona obnovljivih virov energij in čistih tehnologij ter nepričakovanega šoka, ki je povezan z rekordnimi dvigi obrestnih mer.
Prvi korak na poti k ozdravitvi zelenega planeta je pravilna diagnoza stanja in odločna strateška vizija, ki zahteva največjo mobilizacijo kapitala in virov v zgodovini človeštva. Večina držav na svetu je na razvojni stopnji, kjer ne moremo pričakovati, da bi se emisije toplogrednih plinov lahko zmanjšale zaradi trajnega upada življenjskega standarda ali negativnega demografskega prirastka. To pomeni, da moramo postati bolj energetsko učinkoviti in čim hitreje preiti na čistejše nizkoogljične vire energije.
Energetska učinkovitost (energija/BDP) predstavlja enega osrednjih poudarkov na zasedanju COP28, z ambicioznim ciljem, da bi v svetu do 2030 podvojili napredek pri letnem izboljšanju energetske učinkovitosti. Izboljšanje primarne energetske učinkovitosti naj bi sicer z lanskih dveh odstotkov letos padla na samo 1,3 odstotka, kar je skrb zbujajoče. Da bi do leta 2050 dosegli ničelne neto emisije toplogrednih plinov oz. podnebno nevtralnost, bo potreben resnični preboj, z okoli štiriodstotnimi letnimi stopnjami izboljšav energetske učinkovitosti.
Prvič več vlaganj v sonce kot v nafto
Vseeno pa razmere niso tako črnoglede in brezizhodne. V letu 2023 se bo prvič v zgodovini zgodilo, da bodo vlaganja v proizvodnjo sončne energije s 380 milijardami dolarjev presegla vlaganja v črpanje in proizvodnjo nafte. Velikanska večina teh vlaganj prihaja iz Kitajske, ki proizvede 80 odstotkov vseh sončnih panelov, še bolj izrazita pa je njena prevlada v celotni oskrbovalni verigi, kjer dosegajo celo 85-odstotni tržni delež. Kitajska presenetljivo postaja najmočnejši člen v nizkoogljičnih dobavnih verigah in je v središču zelenega prehoda. Velesila je zaslužna za skoraj polovico vseh vetrnih in sončnih instalacij ter več kot polovico prodaj električnih vozil, za leto 2030 načrtovanih 1200 GW sončne in vetrne kapacitete pa bodo predvidoma dosegli celo pet let predčasno.Ocenjujem, da je malo verjetno, da bi lahko bilo pomanjkanje kritičnih materialov usodno za zeleni prehod, vendar pa se hkrati bojim, da se bomo v prihodnjem desetletju težko izognili večji krizi in podražitvam zelenih materialov, ki so v središču prehoda v dobo elektrike in obnovljivih virov.
V nasprotju s splošnim prepričanjem so obnovljivi viri, tudi če ne upoštevamo pozitivnih vplivov na okolje, že danes stroškovno učinkoviti in ekonomsko konkurenčni v primerjavi s fosilnimi gorivi in infrastrukturo, ki smo jo gradili več desetletij.
Članek je bil objavljen v prilogi Dela Posel & denar, 11. decembra 2023
