080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Cikle lahko identificiramo z opazovanjem razmikov pri reprezentativnih državnih obveznicah. Za naš primer smo uporabili ameriške državne obveznice, saj za ZDA velja, da se v primerjavi z Evropo nahajajo v zrelejši fazi ekonomskega cikla. Za njo je značilno povečevanje finančnega vzvoda podjetij ter zategovanje monetarne politike s strani centralne banke. Ameriški Fed je tako v letu 2017 pričel z normalizacijo obrestnih mer in trikrat dvignil ključno obrestno mero, v letu 2018 pa v prvem polletju še dvakrat za dodatnih 50 bazičnih točk (0,5 %) na trenutnih 2 %. Nadalje je Fed pričel zniževati bilančno vsoto (oktober 2017 - oktober 2018 za predvidoma 300 milijard USD, od oktobra 2018 predvidoma 600 milijard USD letno), ki bi se glede na tempo zniževanja v štirih letih prepolovila.
Pretekli cikli kažejo, da inverzni krivulji donosnosti običajno sledi recesija
Čeprav inverzna krivulja donosnosti ni zadosten in tudi ne nujen recesijski indikator, pogled na pretekle cikle pokaže, da je inverzni krivulji donosnosti (kratkoročne obrestne mere presežejo dolgoročne) običajno sledila tudi recesija (glej sliko). Medtem ko je še v začetku leta 2017 razmik med 10-letnimi in 2-letnimi ameriškimi državnimi obveznicami znašal 125 bazičnih točk, znaša trenutno razmik dobrih 25 bazičnih točk.
Glede na to, da je za tržne udeležence inverzna krivulja donosnosti vodilni indikator, ki nakazuje na potencialno zmanjševanje gospodarske aktivnosti v ZDA, je na mestu vprašanje, ali in kdaj bo prišlo do točke preloma v sedanjem ciklu, kar lahko pomembno vpliva na realokacijo in optimizacijo naložbenih portfeljev ter pričakovanja investitorjev glede prihodnjih donosov posameznih naložbenih segmentov.
Po mnenju analitikov se to ne bo zgodilo pred drugo polovico leta 2019
Po mnenju analitikov francoske banke Societe Generale je trenutna dinamika gibanja krivulje donosnosti podobna tisti iz obdobja 2004 do 2006. Za razliko od prejšnjega cikla, ko so dinamiko krivulje poganjale zlasti azijske centralne banke ter državni premoženjski skladi z nakupi ameriških državnih obveznic po obdobju Azijske finančne krize (1998), sta tokrat ključna dejavnika okolje nizkih obrestnih mer in iskanje donosa v kontekstu zniževanja globalnih monetarnih spodbud. Upoštevajoč nevtralno obrestno mero Feda, pri kateri se smatra, da se je monetarna politika normalizirala, je mogoče oceniti točko preloma. Medtem, ko je v prejšnjem ciklu pričakovana nevtralna obrestna mera Feda znašala približno 4,25 % (takrat je tudi prišlo do obrata krivulje), se tokratna pričakovanja glede nevtralne obrestne mere trenutno gibljejo pri 2,875 %. Od te meje naprej bi se soočili z inverzno krivuljo donosnosti (glej sliko). Glede na pričakovano dinamiko dvigovanja obrestnih mer s strani Feda bi to točko dosegli v drugi polovici leta 2019.
Nekateri predstavniki Feda so v svojih govorih izpostavili pomembnost krivulje donosnosti v ekonomskih ciklih ter namero, da do inverzne krivulje donosnosti ne bi prišlo. Temu primerno se bo v prihodnje najverjetneje odzival tudi Fed s svojo monetarno politiko, v kolikor ne bo prišlo do večjih šokov v gospodarstvu, še zlasti pri stopnji inflacije.
