Kaj napovedujejo tržne obrestne mere | SAVA INFOND

Zahtevane obrestne mere na obveznice evropskih držav so v mesecu oktobru doživele rekorde, kot jih nismo videli že desetletje. Potem pa je v novembru sledil preobrat in zahtevani donosi so začeli upadati, kar pozitivno vpliva na ceno obveznic, saj njihova vrednost narašča. Visoke zahtevane donosnosti odražajo pričakovanja po, na primer, visoki inflaciji, medtem ko padec zahtevanih donosnosti lahko odraža morebitne težave gospodarstva. Med državami EU bi lahko navedli kar nekaj imen, ki beležijo dve zaporedni četrtletji padca BDP. Poleg manj razvitih gospodarstev, kot so Češka, Estonija, Latvija, Madžarska in Poljska, so na seznamu tudi Nemčija, Luksemburg in Švedska.

Upad gospodarske aktivnosti je pogost pojav kot posledica dvigov temeljnih obrestnih mer. Centralne banke so, da bi umirile visoko inflacijo, dvignile obrestne mere – to zmanjša povpraševanje in tako ohladi cene. V mesecu novembru se je inflacija v evroobmočju hitro znižala na vsega 2,4 %, trgi pa so mnenja, da so temeljne obrestne mere, postavljene s strani centralnih bank, dosegle svoj vrh. Kljub dejstvu, da centralni bankirji tako v ZDA kot v Evropi še kažejo neomajno držo, nam trgi pravijo, da bodo obrestne mere ostale nespremenjene, oziroma bodo prej predmet zniževanja kot dodatnega višanja. Posledično se bodo znižale obrestne mere Euribor, ki so močno povezane s obrestmi centralnih bank.
 

Čas za obveznice

Trenutno stanje je odlična vstopna točka za investitorje v državne obveznice, še posebej tiste krajših ročnosti, ki ponujajo izredno atraktivne donose, presegajoče obrestne mere na depozite pri bankah. Po drugi strani pa so obveznice veljale za varno zatočišče vlagateljev med gospodarskim krčenjem. PMI indeksi, ki merijo vzdušje nabavnih managerjev, ostajajo pod sredinsko vrednostjo 50, kar nakazuje na negativen sentiment. Nabavni managerji so prvi v proizvodni verigi, zato je PMI indeks merilo prevladujoče smeri gospodarskih trendov v proizvodnji.

''Santa Claus Rally''*

December navadno prinese *shod dedka Mraza na finančnih trgih, imenovan tudi Santa Claus Rally. To je rast tečajev na borzah, ki se zgodi okoli božičnih praznikov in lahko traja vse do začetka januarja. Za omenjeni pojav ni splošno sprejetega pojasnila, vendar bi ga lahko pripisali pozitivnemu decembrskemu vzdušju, investiranju božičnih bonusov, manjšemu obsegu trgovanja, davčni optimizaciji ob koncu leta in številnim drugim razlogom. Ob tem je seveda treba opozoriti, da so gibanja na borzah posledica kompleksnega medsebojnega delovanja različnih elementov in ne le obdarovanja dobrih mož.

Želim vam prijeten december. 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!