Inflacija v očeh finančnih trgov ni več glavna težava | SAVA INFOND

Leto 2022 se počasi izteka. Oči vlagateljev so že uprte v prihodnje leto, v teme, ki bi lahko imele močan vpliv na dogajanje na finančnih trgih. Poleg vojne v Ukrajini verjetno najbolj dominantna tema letošnjega leta je nedvomno inflacija, ki je presegla vsa pričakovanja z začetka leta in dosegla najvišje nivoje v zadnjih 40 letih. Zdaj se finančni trgi počasi nagibajo k pogledu, da je visoka inflacija (vsaj v ZDA) bolj ali manj za nami.

Čeprav so tekoči podatki za inflacijo v ZDA še vedno visoki, več kot 7 odstotkov, so pričakovanja trgov jasna - že poleti 2023 bo znašala manj kot tri odstotke. Če želimo razumeti, zakaj takšno razmišljanje, si moramo odgovoriti na vprašanje, kaj je sploh sprožilo rast inflacije po pandemiji. Po mnenju BCA Research so bili na delu trije dejavniki, ki so vplivali na višjo rast cen.
 

Trije dejavniki so vplivali na višjo rast cen

Na prvem mestu so spodbude s strani centralnih bank in vlad v času pandemije. Pomoč gospodinjstvom in podjetjem je pozitivno vplivala na povpraševanje. Verjetno je bila pandemična recesija edina v zgodovini ZDA, med katero se je razpoložljiv dohodek gospodinjstev celo povečal, predvsem po zaslugi nepovratnih sredstev. Spomnimo se podatkov, da so presežni prihranki znašali več kot 10 odstotkov BDP.

Na drugi strani je negativni šok na strani ponudbe. Preveč radodarna nadomestila za brezposelnost in strah zaposlenih pred covid-19 so skrčila razpoložljivo delovno silo, ki je že tako manjša zaradi demografskih trendov. Tudi oskrbovalne verige so imele težave zaradi zapiranja tovarn v Aziji in težav v logistiki.

Tretji dejavnik je bila spremenjena struktura potrošnje v času pandemije. Ker smo obtičali doma, smo preusmerili svoje nakupe v dobrine (elektronika, pohištvo, oblačila) in stran od storitev (restavracije, potovanja). To je močno vplivalo na višje cene blaga.
 

Vsi ti dejavniki so se sedaj obrnili

Spodbud s strani centralnih bank več ni - prej nasprotno, višje obrestne mere negativno vplivajo na povpraševanje. Tudi struktura potrošnje se vrača v normalne tire, saj so omejitve gibanja bolj ali manj za nami. Težave oskrbovalnih verig se izboljšujejo, kar se kaže v hitrejših dostavnih časih, nižjih cenah ladijskih prevozov in padanju cen polprevodnikov.

Največji izziv ostaja povišana inflacija na področju storitev, kjer pa se tudi kaže velik napredek, saj so se cene storitev v ZDA, zunaj stroškov bivanja, ki so posebna zgodba, zvišale le za 3,5 odstotka v mesecu oktobru, če se upošteva 3-mesečno anualizirana sprememba. Mogoče se sliši komplicirano, ampak čakanje, da se pokažejo pozitivne spremembe na letni ravni, je pogled v preteklost. Finančne trge pa zanimajo čim bolj sveži finančni podatki in tu je pozornost usmerjena prej na mesečne spremembe kot na letne.

Kaj to pomeni za finančne trge? Da imajo novo največjo skrb in to je recesija. Analitiki so si ob pogledu v letu 2023 enotni. Recesija je tako v ZDA kot Evropi bolj ali manj neizbežna. V času recesij pa se dobički podjetij praviloma znižajo. Če smo imeli v letu 2022 negativen vpliv inflacije in višjih obrestnih mer na vrednotenje delnic, je zdaj glavna bojazen, da bodo nižji dobički privedli do nižjih tečajev delnic. Leto 2023 tako obeta boj med strahom pred recesijo in olajšanjem, da je visoka inflacija za nami. Uravnotežen portfelj delnic in obveznic je v takšnem okolju znova aktualen.   


Komentar je bil objavljen v dnevniku Večer, 15. decembra 2022.

  

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!