080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
PwC v svojem poročilu govori o trajnostnih finančnih produktih kot o »priložnosti stoletja« in identificira štiri glavne katalizatorje, ki poganjajo revolucijo ESG: 1) regulatorni okvir, 2) nadpovprečni donosi trajnostnih ESG skladov, 3) rast investicijskega povpraševanja in 4) premiki v družbenih vrednotah, ki nastajajo zaradi posledic pandemije covid-19.
Morningstarjeva analiza prilivov sredstev v fokusirane sklade ESG do konca septembra potrjuje, da ostajajo družbeno odgovorni skladi ESG edina kategorija, kjer beležimo nadpovprečne neto prilive v delniške sklade. V prvih treh četrtletjih so bili namreč čisti prilivi sredstev v sklade ESG skoraj dvakrat višji kot lani in so znašali okoli 200 milijard dolarjev, kar pomeni, da bomo tudi v letu 2020 verjetno dosegli 20-odstotno povprečno letno rast sredstev ESG v upravljanju.
Kar 166 novih skladov
Sredstva v upravljanju skladov ESG so v tretjem četrtletju 2020 dosegla rekordno vrednost 1260 milijard dolarjev, na trg pa je prišlo rekordno število, kar 166, novih skladov, usmerjenih na ESG. Teh je zdaj skupaj 3774. Po pričakovanjih ostaja Evropa neprebojna trdnjava trajnostnega investiranja z več kot 80-odstotnim deležem vseh sredstev v tovrstnih skladih, ki so poleg tega prvič presegla tisoč milijard dolarjev.
Podobno, kot je dogajanje letos zaznamoval nepredvidljivi globalni izbruh pandemije covida-19, bo leto 2021 v evropski finančni industriji zaznamoval dolgo pričakovani zakonodajni okvir za ESG, katerega cilj je brezpogojno mobilizacijo finančnega sektorja, javnih delniških družb in investitorjev pri podpori trajnostnemu razvoju.
Trajnostni zakonodajni paket v Evropski uniji sestavljata uredba o razkritjih, povezanih s trajnostjo v sektorju finančnih storitev (tako imenovana direktiva SFDR) in uredba o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (znana tudi pod imenom EU taksonomija), ki določa merila za ugotavljanje, ali se neka gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna.
Na pragu je regulativa
Prihajajoči evropski regulatorni okvir izhaja iz šestih temeljnih okoljskih ciljev EU: blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov, prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov.
Udeleženci na finančnih trgih, ki ponujajo svoje finančne produkte v EU, bodo morali do konca leta 2021 objaviti razkritja, ki bodo v skladu s taksonomijo EU. Investicijske družbe, ki bodo ponujale zelene, ESG ali trajnostne finančne produkte, bodo morale jasno razkriti, koliko in kako njihove naložbe ustrezajo kriterijem iz taksonomije EU.
Z njo usklajene trajnostne naložbe so v zadnjih letih v vseh časovnih obdobjih ustvarile precej višje donose od drugih delnic, še posebej v primerjavi z okoljsko problematičnimi, »umazanimi« naložbami.
Vir: Bloomberg.
Finančni sektor v Evropi ima edinstveno priložnost, da s trajnostnimi financami rehabilitira svojo negativno javno podobo in se pohvali, da sodeluje v prvih linijah boja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja iz Agende ZN 2030 in Pariškega podnebnega sporazuma.
Članek je bil objavljen v prilogi Dela Posel & denar 21. decembra 2020.
