080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi: Predaja štafete trgom v razvoju?
Damjan Kovačič
višji specialist za upravljanje
Za vlagatelje je v teh dneh najbolj zanimivo, kako bosta na smer gibanja ključnih makroekonomskih kazalnikov in premoženjskih razredov vplivala dva letošnja najbolj prelomna dogodka - agresivni zasuk v smeri bolj ohlapne monetarne politike v Združenih državah in potencialno zgodovinski sveženj ukrepov za oživitev anemičnega kitajskega gospodarstva.
Dvojna doza raketnega goriva je ob eksploziji kitajskih delnic seveda močno dvignila tečaje delnic na trgih v razvoju, ki imajo v svojih portfeljih okoli 30 % kitajskih naložb, istočasno pa je pozitivno vplivala na razvite delniške trge, kjer sta dva najpomembnejša delniška indeksa - S&P 500 in tehnološki Nasdaq - s štirimi zaporednimi tedni rasti in novimi najvišjimi vrednostmi vseh časov zabeležila prvi pozitivni september po letu 2019. Ameriške delnice so po devetih mesecih oz. 187 trgovalnih dneh pridobile več kot 20 % vrednosti, kar je najboljši donos delnic v volilnem letu in 15. najboljši donos do začetka oktobra.
Večina individualnih in institucionalnih investitorjev je po naravni poti v svojih portfeljih zelo podpovprečno zastopana do trgov v razvoju, Kitajske in surovin, kar je posledica tega, da so trgi v razvoju v zadnjih 15 letih v evrih dosegli komaj 6,5-odstotni povprečni letni donos, medtem ko so zmagovite ameriške delnice v tem času poletele v nebo z neverjetnim 16-odstotnim povprečnim letnim donosom. Trgi v razvoju bi lahko v tem delu borznega cikla po dolgem času začeli znova premagovati že nekoliko »utrujene« razvite trge. Ključni razlogi v prid trgom v razvoju so zelo nizka fundamenta vrednotenja, šibkejši dolar ob zniževanju obrestnih mer, agresivni kitajski stimulativni ukrepi in pozitivni vpliv višjih cen nafte zaradi uničujočih orkanov v ZDA in vojaških operacij na Bližnjem vzhodu. Trgi v razvoju namreč danes ob višji pričakovani rasti prihodkov podjetij (8 %) na borzah kotirajo pri približno 14-kratniku pričakovanih dobičkov, kar je za več kot 40 % nižje od vrednotenj npr. ameriških delnic, ki kotirajo pri kar 24-kratniku ocenjenih dobičkov.
Trgi v razvoju: Kitajske delnice po dolgem času v ospredju
Uroš Selič
specialist za upravljanje
Pretekli mesec je na globalnih finančnih trgih prevladoval optimizem in kar nekaj borznih indeksov je doseglo novo rekordno vrednost. Štirinajst mesecev po zadnjem Fedovem zvišanju obrestnih mer v ZDA so vlagatelji končno dočakali prvo znižanje. Temu zgledu običajno sledijo tudi druge centralne banke, kar pozitivno vpliva na prihodnje gibanje delniških trgov.
V zadnjem tednu septembra so kitajske delnice po dolgem času ponovno prišle v ospredje. Peking je napovedal vrsto pomembnih ukrepov za podporo kapitalskemu trgu in dosego letošnjega cilja petodstotne gospodarske rasti. Med njimi so znižanje obrestnih mer na obstoječa hipotekarna posojila, zmanjšanje minimalnega pologa za nakup nepremičnin in povečanje obsega kreditiranja podjetij pri poslovnih bankah, poleg tega pa še paket, ki vključuje 114 mrd USD za spodbujanje podjetij k odkupovanju lastnih delnic in zagotavljanje sredstev zavarovalnicam za nakup lokalnih delnic. Indeks MSCI China je v enem tednu pridobil skoraj 17 %, na mesečni ravni pa skoraj 21 %, kar je kitajske delnice postavilo na vodilno mesto med največjimi regijami v letošnjem letu.
To je največja rast kitajskih delnic od oktobra 1998, ko je izbruhnila azijska finančna kriza. Ta hitra in močna rast je povezana z dejstvom, da so bile kitajske delnice po treh letih in pol padanja izredno podcenjene – z njimi se je trgovalo z enomestnim večkratnikom pričakovanega dobička, kar je v primerjavi s primerljivimi delnicami na drugih trgih več kot za polovico ceneje.
Seveda se marsikdo sprašuje, ali se dvig kitajskih delnic lahko še nadaljuje. Skeptiki menijo, da bo za vzdržno rast delnic potrebno nadaljnje izboljšanje dobičkov podjetij. Optimisti pa verjamejo, da bodo spodbujevalni ukrepi pomagali oživiti gospodarstvo, kar bo povečalo zaupanje investitorjev in privedlo do novega bikovskega trenda kitajskih delnic.
Slovenija: Rekordno nizka brezposelnost
Uroš Selič, specialist za upravljanjeRegistrirana brezposelnost se je septembra v Sloveniji po dveh mesecih naraščanja zmanjšala za 1,4 % na 43.847 brezposelnih. Številka ostaja na zgodovinsko nizki ravni, kar podjetjem otežuje iskanje novih delavcev. V prvih devetih mesecih letos je bilo na zavodu prijavljenih povprečno 45.953 brezposelnih, v primerjavi z lanskim letom 6,4 % manj. Urad za makroekonomske analize napoveduje, da bo letos povprečno 45.700 brezposelnih, z nadaljnjim upadom na 44.600 v letu 2025. Zaposlenost je rekordno visoka, brezposelnost pa najnižja doslej. Pomanjkanje delovne sile bo omejilo rast zaposlenosti, vendar bodo ukrepi za lažje zaposlovanje in pridobivanje tuje delovne sile nekoliko omilili težave. Rast zaposlenosti bo še naprej temeljila predvsem na zaposlovanju tujih državljanov.
Skupina Luka Koper je prvo polletje leta 2024 zaključila s solidnimi poslovnimi rezultati. Večina finančnih kazalnikov je presegla načrtovane vrednosti. Kljub postopnemu ohlajanju gospodarstva in razmeram v Rdečem morju so v drugem četrtletju zabeležili rast pretovora predvsem v kontejnerskem segmentu. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je kljub nekoliko nižjim čistim prihodkom od prodaje, ki so znašali 163,3 mio EUR, znašal 37,3 mio EUR, kar je za 7,7 mio EUR oziroma 26 % več od načrtovanega. Temu so pripomogli predvsem nižji stroški poslovanja, zlasti stroški energentov, materiala in storitev vzdrževanja. Čisti prihodki od prodaje so bili za slab odstotek nižji od načrtovanih, vendar za 3 % višji v primerjavi s prvim polletjem lani. V prvih šestih mesecih so na kontejnerskem terminalu pretovorili 548.096 enot zabojnikov (TEU), kar je odstotek manj kot v primerljivem obdobju leta 2023. Prve mesece so zaznamovale zamude v ladijskem transportu tako na povezavah z Daljnim vzhodom kot med pristanišči v Sredozemlju, že aprila pa so se razmere bistveno izboljšale, zato so v drugem četrtletju dosegli petodstotno rast prometa.
Dolžniški trgi: Obveznice so v septembru podvojile dotedanji donos
Tomaž Arih
strokovni sodelavec za upravljanje
Septembra se je na trgih obveznic nadaljevala rast, k čemur je pripomoglo znižanje obrestnih mer, ki ga je prvič v tem ciklu izvedla ameriška centralna banka Fed. V začetku meseca so bili gospodarski podatki v ZDA mešani. Čeprav je poročilo o zaposlovanju pokazalo nadaljnje mehčanje trga dela, je ta podatek igral drugo violino v razpravi o tem, ali bo Fed znižala obrestne mere za 25 ali 50 bazičnih točk. Odločitev, ki je bila objavljena sredi meseca, je bila znižanje obrestnih mer za 50 bazičnih točk, spremljali pa so jo razmeroma golobji (ang. dovish) obeti.
Gospodarski podatki v ZDA so še naprej spodbudni, saj sta se avgusta povečali tako prodaja na drobno kot industrijska proizvodnja. Dinamika na trgu dela je bila bolj raznolika - rast števila delovnih mest je bila spet manjša od pričakovane, čeprav se je stopnja brezposelnosti znižala na 4,2 %. Na splošno je proizvodnja v ZDA v tretjem četrtletju še vedno rasla nad trendom. Skupna stopnja inflacije v ZDA se je avgusta znižala na 2,5 % (medletno), kar je najnižja vrednost po začetku leta 2021. Jedrna inflacija je predvsem zaradi lepljive komponente cen življenjskih potrebščin na področju storitev ostala na ravni 3,2 %. Gospodarski podatki za evroobmočje so bili na splošno bolj umirjeni in v skladu s pričakovanji. Izstopal je sestavljeni indeks PMI (indeks nabavnih managerjev), ki se je septembra prvič po začetku leta skrčil.
Znižanje obrestnih mer je sprva prineslo znižanje donosnosti 10-letne ameriške državne obveznice, ki se je za kratek čas spustila pod 3,60 %, kar je najnižja raven v zadnjih 15 mesecih, nato pa je do konca meseca vendarle nekaj pridobila. Tudi v Evropi se je donosnost najvarnejšega vrednostnega papirja, (10-letne) nemške obveznice, spustila na najnižjo raven po začetku januarja letošnjega leta – malo nad 2 %. Prav tako je očiten trend normalizacije krivulje donosnosti (donosi obveznic s krajšo ročnostjo se znižajo močneje kot donosi obveznic daljšo ročnostjo) v Evropi, kjer po mesecu avgustu zdaj tudi v septembru nimamo več inverzne krivulje donosnosti.
Zato ne preseneča, da so evropske obveznice v septembru pridobile kar 1,2 % in s tem podvojile dotedanji donos, ki zdaj v prvem devetmesečju znaša 2,4 %. Uspešen je bil celoten segment obveznic, še posebej so se izkazale državne, ki so dosegle 1,3 % rast.
