Borzni trendi - november 2017 | SAVA INFOND

Razviti trgi - Idealen trenutek za razpršitev vaših naložb

Damjan Kovačič
upravljavec - analitik


Če se mesec december kot statistično najmočnejši mesec v letu s povprečnim donosom 1,6 % ne bo izneveril dolgoletni tradiciji, bodo ameriški delniški trgi zaključili leto rekordov z devetim zaporednim nizom rasti in pozitivnimi celotnimi donosi čisto vsak mesec v letu.

Po sprejemu Trumpove davčne reforme spremljamo v zadnjih tednih izrazito močno sektorsko rotacijo iz priljubljenih hitrorastočih tehnoloških delnic, ki so letos zrasle že za skoraj 40 %, v spregledane, poceni »value« naložbe in delnice iz panog, na katere bo najbolj pozitivno vplivalo znižanje korporativnega davka na dobiček, kot so banke in finančne storitve, prodaja na drobno, telekomunikacije, javna oskrba, transport, pa tudi zdravstvena oprema in storitve. Te naložbe so v samo nekaj trgovalnih dneh v primerjavi z ostalimi delnicami pridobile okoli štiri odstotne točke, kar je največ od konca recesije leta 2009.

Tudi sicer je zanimivo, da se zadnji dve leti ves čas znižuje korelacija, to je stopnja povezanosti med gibanji posameznih delnic, sektorjev in regij, ki je nekaterih podatkih celo najnižja v zgodovini. Povprečna enoletna korelacija gibanja delnic med državami skupine G20 je tako padla iz 80 % v času krize (2008) na okoli 20 %, to je na najnižjo vrednost v zadnjih dvajsetih letih. Prav tako se je v času zadnjih finančnih kriz v letih 2008 in 2011 (evrska kriza) skoraj 90 % industrijskih sektorjev gibalo v isti smeri, medtem ko je danes trimesečna korelacija komaj 15 %. (vir: Credit Suisse).

To pomeni, da bi lahko bili v letu 2018 v prednosti tisti vlagatelji, ki imajo čim bolj široko razpršen portfelj delniških naložb, zato je danes bolj kot kadarkoli v zadnjih letih smiselno, da postavimo na prvo mesto učinkovito globalno in sektorsko razpršitev svojih naložb.

Borzni indeksi svetovnih razvitih trgov so do decembra v evrih v povprečju pridobili osem in pol odstotka vrednosti: S&P 500 (+4,9 %), Dow Jones (+8,9 %), tehnološki Nasdaq (+13,3 %), evropski Stoxx Europe 600 (+7,0 %), nemški DAX (+10,5 %), japonski Nikkei (+9,3 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (+5,2 %).
 

Slovenija - BDP raste, brezposelnost pada

Uroš Selič
upravljavec - analitik


Slovenski bruto domači proizvod  je bil v tretjem četrtletju 2017 za 4,5 % višji kot v tretjem četrtletju 2016, po izločitvi vplivov sezone in koledarja pa je bil za 1 odstotek višji kot v prejšnjem četrtletju in za 4,9 odstotka višji kot v tretjem četrtletju 2016. Na višji BDP je vplival večji izvoz, ki je bil večji kar za 12,6 % na medletni ravni. Slovenska gospodinjstva veljajo že vrsto let za najvarčnejša v Evropi. Gospodinjstva so v zadnjem letu privarčevala 12,8 % svojega razpoložljivega dohodka, kar je več, kot v povprečju privarčujejo gospodinjstva držav članic EU. Boljši podatki prihajajo tudi iz področja zaposlenosti, saj zadnji podatki kažejo, da se je stopnja anketne brezposelnosti tudi v 3. četrtletju  2017 znova znižala in znaša 6,3%, kar je najnižje v zadnjih osmih letih.

Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih dosegla 3,3 milijarde EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je 23 % več kot enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je zvišal za pet odstotkov na 60,3 milijona evrov. Po navedbah Petrola je bil dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA) 122,5 milijona evrov, višji za 11 %. Skupina je 63 % EBITDA ustvarila s prodajo naftnih derivatov, 20 % s prodajo trgovskega blaga, 9 % z energetskimi in okoljskimi sistemi, 5 % s prodajo utekočinjenega naftnega plina, 3 % pa s prodajo in trgovanjem z drugimi energenti.

Skupina Triglav je v prvih devetih mesecih ustvarila za 52,3 milijona EUR čistega dobička, kar je za 2 % manj kot v enakem obdobju lani, čeprav je zbrala za dobrih 777,1 milijona EUR obračunane kosmate premije, za 8 % več kot lani.
Najuspešnejši so bili pri zdravstvenih zavarovanjih, ki so zrasla za 14 %, pri premoženjskih je bila rast 8-odstotna, še najmanjša pa pri življenjskih, in sicer 4-odstotna. Ob premoženjskih zavarovanjih z obsegom skoraj 580 milijonov EUR ostajajo avtomobilska z 29,7-odstotnim deležem največja skupina. Obračunanih kosmatih škod so imeli v prvih devetih mesecih za 467,4 milijona evrov, kar je 5 % več kot lani.
 

Dolžniški trgi - BoE po poti FED

mag. Rene Redžič
upravljavec naložb


V svojem pogledu na svetovno gospodarstvo so pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS) še posebej optimistični glede evropskega gospodarstva. Za letošnje leto ocenjujejo, da se bo gospodarstvo držav v območju evra okrepilo za 2,4 %, kar je za 0,7 % več kot leto prej. V MDS tudi poudarjajo, da je prav hitrejša rast v območju evra ključen razlog za izboljšanje perspektive globalnega gospodarstva. Evropa namreč v zadnjem času kaže pozitivne posledice preteklih reform in monetarnih spodbud, kar je spodbudilo privatno potrošnjo in znižalo stopnjo brezposelnosti. Največje tveganje na dolgi rok pa po besedah MDS predstavljajo neugodni demografski trendi in relativno nizka produktivnost.

BDP v območju evra se je v tretjem četrtletju 2017 na letni ravni zvišal za 2,6 %, kar je več od letne rasti v predhodnem četrtletju pa tudi več od pričakovanj, medtem ko se je stopnja letne inflacije v mesecu novembru rahlo zvišala. Inflacija je tako na letni ravni znašala 1,5 %, kar je 0,1 % več kot v mesecu oktobru. Letna rast osnovne inflacije (izključujoč kategoriji energentov ter hrane in pijače) pa je  ostala na enaki ravni pri 0,9 %. Posledično so se znižale tudi zahtevane donosnosti evropskih državnih obveznic. Zahtevana donosnost referenčnih 10-letnih evropskih državnih obveznic je tako še s koncem oktobra znašala 1,05 % ter se znižala na trenutne nivoje pri 0,95 %.

Na drugi strani Atlantika je ameriški FED na novembrskem zasedanju sicer ohranil ključno obrestno mero nespremenjeno pri 1,25 %, se je pa po zasedanju še dodatno povečala verjetnost dviga obrestne mere še v letošnjem letu. Verjetnost decembrskega dviga tako znaša  dobrih 98 %. Prav tako je FED ohranil napoved, da bo v prihodnjem letu po vsej verjetnosti prišlo do treh dodatnih dvigov obrestne mere. Dvigi kratkoročnih obrestnih mer vplivajo na celotno krivuljo donosnosti ameriških državnih obveznic, ki se je v zadnjih nekaj mesecih pomembno sploščila. Če  je še sredi oktobra razmik med 2-letnimi in 10-letnimi obveznicami znašal 84 bazičnih točk (0,84 %), se trenutno nahaja na nivojih pri 58 bazičnih točkah (0,58 %). Na začetku leta 2017 je razmik znašal 125 bazičnih točk (1,25 %). 

Informacijo o novoobjavljenih člankih in vsebinah na spletni strani vam lahko pošljemo tudi na vaš elektronski naslov.