Borzni trendi - november 2016 | SAVA INFOND

Razviti trgi - Zelena luč tveganim naložbam

Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik


Ameriški delniški trgi še naprej naskakujejo nove rekorde, vse bolj evforično rast vseh najpomembnejših indeksov, S&P 500, Dow Jones, Nasdaq in Russell 2000 pa poganja preobrat v razpoloženju (preveč) pesimističnih vlagateljev, ki so po zmagi Donalda Trumpa nenadoma postali mnogo bolj pripravljeni na tveganje. Vlagatelji imajo ob nadaljevanju presenetljivo dobrih ameriških makroekonomskih objav in popravljenih napovedi o globalni rasti dobičkov podjetij (+12 % v letu 2017) v resnici veliko razlogov za optimizem. Delniški indeksi razvitih trgov so tako novembra v evrih zrasli za skoraj 7 %. Pričakovano opažamo najbolj eksplozivno rast tečajev delnic pri tradicionalnih ekonomsko občutljivih cikličnih sektorjih, kot so finance, materiali in surovine, industrija, transport, trgovina ter trajne potrošne dobrine, znotraj katerih še posebej izstopajo majhna in srednje velika podjetja. Od letošnjega poletja spremljamo izredno močno borzno rotacijo v smeri bolj volatilnih in tveganih delniških naložb. Po izglasovanem Brexitu konec junija so donosi tveganih naložb zaostajali za defenzivnimi za kar 15 odstotnih točk, nato so do jeseni ciklične naložbe najprej izničile ves zaostanek, po Trumpovem zmagoslavju pa so si do danes nabrale že več kot 20 odstotnih točk prednosti.

Po podatkih EPRF je bil november sploh prvi letošnji mesec, v katerem so globalni investitorji začeli zapuščati svoje obvezniške naložbe in se seliti v delniške sklade. Do sredine novembra se je v obvezniške sklade nateklo za okoli 250 mrd USD svežih prilivov, medtem ko so delniški skladi beležili za skoraj 200 mrd USD kumulativnih odlivov. Podobnim trendom v prid netveganim naložbam smo priča že ves čas od konca finančne krize v letu 2009, zato so danes vlagatelji za okoli deset odstotnih točk manj izpostavljeni do delniških naložb. Če se bodo institucionalni in individualni vlagatelji dejansko začeli množično vračati na delniške trge, bo to pomenilo močno podporo delniškim trgom tudi v letu 2017.

Borzni indeksi svetovnih razvitih trgov so letos do začetka novembra v evrih v povprečju pridobili 7,2 % vrednosti: S&P 500 (+10,3 %), Dow Jones (+12,5 %), tehnološki Nasdaq (+9,0 %), evropski Stoxx Europe 600 (-4,1 %), nemški DAX (+0,4 %), japonski Nikkei (+6 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (+7,2 %).
 

Trgi v razvoju - Trump in Modi polna presenečenj

mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb


November nikakor ni ustrezal državam v razvoju. Trend letošnje rasti je prekinil novoizvoljeni ameriški predsednik, ki ni ravno naklonjen obstoječim mednarodnim trgovinskim dogovorom, ki so razbohotili globalizacijo in krepili države v razvoju. Pravila mednarodne trgovine se bodo pisala na novo. S Trumpom je dobil pospešek tudi ameriški dolar, kar predstavlja dodatno breme marsikateremu dolžniku, hkrati pa koristi prodajalcem surovin, ki jih med državami v razvoju tudi ne manjka. Da bo mera polna, se v prihodnje pričakuje hitrejši dvig obrestnih mer v ZDA. Tečaji delnic iz  držav v razvoju so v zadnjem mesecu v povprečju padli za 4,7 % (v USD). Evropejci raje gledamo preko evra, kjer je padec »le« 1,4 %. Izmed vseh regij je največjo škodo utrpela Ameriki najbližja, Latinska Amerika. Tečaji so klecnili v povprečju za 10,8 % v USD (-7,7% v EUR). Največ so temu pripomogle mehiške in brazilske družbe. Močan ameriški dolar in višje obrestne mere bodo negativno vplivale na gospodarstva držav v razvoju. Kot že nekaj časa pa ostaja ta segment najnižje vrednoten, kar pa na kratek rok nič ne pomeni.    

Te dni Donald Trump aktivno tvita in premika trge - ni pa edini, ki tako preseneča. Tudi Indijci imajo predsednika, ki zna presenetiti. V začetku novembra sta združila moči. Na dan ameriških volitev se je aktualni indijski predsednik Narendra Modi ob 20:15 zvečer nepričakovano oglasil prek televizijskih sprejemnikov in obvestil sodržavljane, da od polnoči naprej prenehata veljati dva najpomembnejša bankovca. Bankovca za ₹ 500 in ₹ 1000 (protivrednost okrog 7 € in 14 €) bodo nadomestili z dvema novima v vrednosti ₹ 500 in ₹ 2000. Sledil je šok. Indija velja za deželo gotovine in ta dva bankovca predstavljata 86 % gotovine v obtoku. Namen demonetizacije bankovcev je, po izjavi vlade, presekati s korupcijo, financiranjem terorizma in nelegalno pridobljenim denarjem. Mediji so naslednje dni poročali o dolgih kolonah ljudi pred bankami in bankomati. Kakšen bo učinek tega likvidnostnega krča na BDP, bo kmalu jasno. Na delniških trgih je ta v povezavi z rezultati ameriških volitev povzročil dnevni nihaj za več kot 6 %. Kasneje so se tečaji nekoliko popravili, a so še vedno pod vrednostmi iz začetka novembra. Marsikdo vidi v tem nakupno priložnost, saj je gospodarstvo Indije še vedno najhitreje rastoče veliko gospodarstvo sveta, v okolju nadzorovane inflacije in postopnega zniževanja obrestnih mer. Relativni kazalniki vrednotenj sicer pričajo o nekoliko dražjem trgu, vendar glede na gospodarska pričakovanja ne moremo govoriti o precenjenosti.


Vir: Bloomberg.
 

Slovenija - Objave devetmesečnih rezultatov

Uroš Selič,
upravljavec - analitik


Cene industrijskih proizvodov so se v oktobru 2016 na mesečni ravni zvišale za 0,3 %. Gre za največje zvišanje cen na mesečni ravni po marcu 2015, ko je bilo zvišanje 0,4-odstotno. Na skupno 0,3-odstotno zvišanje cen industrijskih proizvodov so najbolj vplivale za 0,7 % višje cene proizvodov, prodanih na tujih trgih - cene proizvodov, prodanih na domačem trgu, so se na mesečni ravni namreč znižale za 0,2 %.  Cene proizvodov so se glede na prejšnji mesec izrazito zvišale v proizvodnji tekstilij (za 25,1 %), opazneje znižale pa v proizvodnji računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov (za 1,1 %) ter v proizvodnji živil (za 1,0 %). Kazalnik zaupanja potrošnikov je novembra 2016 ostal na enaki ravni kot mesec poprej, medtem ko se je na letni ravni  omenjena vrednost zvišala na 4 odstotne točke. Prav tako je bil kazalnik za 4 odstotne točke višji od dolgoletnega povprečja.

Pretekli teden je devetmesečne rezultate objavila največja slovenska energetska družba Petrol.  V prvih devetih mesecih letošnjega leta so prihodki v primerjavi z letom poprej padli za slabih 5 odstotkov na 2,71 milijarde evrov. Količinsko so prodali  2,3 milijona ton proizvodov, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Za dobrih 8 odstotkov višja je bila tudi EBITDA , ki je znašala 110 milijonov evrov.

Največje presenečenje pa je pri objavi devet mesečnih rezultatov pripravila novomeška Krka, ki so jo številni domači vlagatelji leta in leta smatrali za najbolj zgledno slovensko družbo. Objavljeni poslovni rezultati so bili pod pričakovanji, vlagatelje pa je najbolj zbodlo upadanje marž, ki je posledica pritiskov na zniževanje cen zdravil. To se je seveda poznalo pri ceni delnice, ki je po objavi rezultatov zgrmela za skoraj 10 evrov in se zaustavila pri magični meji 50 EUR. Za prihodnje leto v Krki načrtujejo prodajo v višini 1,220 milijarde evrov, kar bi  pomenilo petodstotno medletno rast, dobiček pa bo predvidoma nekoliko višji od ocenjenega v tem letu.
 

Dolžniški trgi - Trump zatresel dolžniške trge

mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb


Po mesecih predvolilne bitke, ki je okupirala svetovne medije in seveda tudi vlagatelje, so v ZDA v začetku novembra izvolili novega predsednika. Nepričakovana zmaga Donalda Trumpa kratkoročno prinaša večjo negotovost na kapitalskih trgih. Zdi se, da se z njegovo zmago spreminja tudi politična paradigma preteklih let, ki je v ospredje postavljala monetarno politiko. Monetarna politika je opravila svoje in čas je, da štafetno palico prevzame fiskalna politika. Po mnogih letih varčevanja in zmanjševanja proračunskih primanjkljajev prav sedaj, prvič po koncu velike gospodarske krize v letih 2007-2009, fiskalna politika postaja stimulativna. Močno je k tej spremembi miselnosti prispeval vzpon takšnih populističnih politikov, kot je Trump. Fiskalna vzdržnost se tako prestavlja v ozadje in tak razplet je pozitiven za svetovno gospodarstvo in za delniške trge, manj pa za dolžniške trge. Bolj ekspanzivna fiskalna politika s seboj prinaša večje proračunske primanjkljaje držav in večje inflatorne učinke.

Zahtevana donosnost referenčnih 10-letnih ameriških državnih obveznic se je v juliju 2016 znižala na vsega 1,3 % (kljub takratnim dobrim gospodarskim podatkom), najverjetneje tudi zaradi izglasovanega izstopa Velike Britanije iz območja evra. Sledilo je zviševanje zahtevane donosnosti, tudi na račun Japonske in Evrope. Že pred ameriškimi volitvami je bila opazna rast inflacijskih pričakovanj v ZDA, najverjetneje zaradi naraščajočih cen nafte in drugih energentov. Ob teh dejavnikih ter presenetljivem izidu ameriških volitev so vlagatelji dobili nov razlog za znižanje izpostavljenosti do dolžniških naložb (po podatkih Bloomberga je odprodaja, ki jo je sprožil volilni rezultat v ZDA, že izbrisala 1.200 milijard dolarjev vrednosti na obvezniških trgih). Pričakovanja mnogih investitorjev na trgu so, da bi se lahko pri referenčnih 10-letnih ameriških državnih obveznicah v prihodnjem letu testirala odporna točka pri 3,2- do 3,25 % (trenutno  znaša zahtevana donosnost 2,38 %). Do večjega zvišanja stopnje inflacije v ZDA sicer najverjetneje ne bo prišlo, trenutno zviševanje zahtevane donosnosti pa gre pripisati predvsem rasti realnih donosov in višjim pričakovanjem glede prihodnjih donosov obveznic (pričakovani dvigi obrestne mere v ZDA v letu 2017).

Premik pri obrestnih merah se je zgodil tudi v območju evra. Zahtevana donosnost 10-letnih nemških državnih obveznic, ki je bila še konec oktobra pri 0 %, je v mesecu novembru zrasla nad 0,3 % ter dosegla nivoje konca letošnjega januarja. Še slabše so se odrezale obrobne države. Tako je denimo ob povečanem političnem tveganju v Italiji (referendum o ustavnih spremembah, na katerega je vezana zaupnica vlade Mattea Renzija) zahtevana donosnost 10-letne italijanske državne obveznice v dobrem mesecu dni porasla iz 1,4 % na 2,13 %, po zavrnitvi predlaganih ustavnih sprememb s strani italijanskih volivcev pa se je znižala na trenutnih 1,9 %.