080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi: Spodbudna rast v €vropi kljub napadom v Parizu
Damjan Kovačič
upravljavec - analitik
Svetovni finančni trgi so po pričakovanju zelo hitro pozabili na travmatične teroristične napade v Parizu. Podobno kot v nekaterih preteklih epizodah so bile reakcije vlagateljev na globalnih delniških, obvezniških, valutnih in surovinskih trgih zelo zadržane in večinoma tako komaj zaznavne, da jih ni mogoče ločiti od naključnega šuma oziroma normalnega nihanja.
Pri analizi statističnih podatkov o gospodarski aktivnosti v evroobmočju so kot vedno v ospredju pozornosti informacije, ki nam jih sporočajo nabavni managerji v zasebnem sektorju. Pri tem vprašalniku, ki je osnova za izračun indeksa PMI, nas zanima, ali so se v zadnjem mesecu razmere v zasebnem sektorju izboljševale, poslabšale ali ostale približno enake. Tako imenovani sestavljeni PMI nam omogoča vpogled v stanje v industrijskem in storitvenem delu gospodarstva.
Sestavljeni PMI je tako v območju z evrom novembra zrasel s 53,9 na 54,2, kar pomeni, da se je po dveh mesecih rasti zaustavil tik pod večletno rekordno vrednostjo. Gospodarska aktivnost se je torej novembra opazno okrepila kljub napadom v Parizu, ki so vplivali na storitvene sektorje v Franciji in ji odščipnili del rasti. Evropsko gospodarstvo je očitno še vedno v relativno solidnem vzponu, kar potrjuje visoka raven novih naročil v zasebnem sektorju in Citi-jev indeks ekonomskih presenečenj, ki je od poletja enakomerno porasel z -10 na +20. Prav tako lahko iz anket razberemo, da je večina podjetij pripravljena zaposlovati nove delavce, kar pomeni, da se bo visoka stopnja brezposelnosti, ki trenutna znaša 10,7 %, morda že v prvi polovici prihodnjega leta spustila pod 10 %.
Ob tragičnih dogodkih v Franciji se postavlja vprašanje, kako terorizem dejansko vpliva na gospodarsko rast. Po nekaterih statistikah je bila lani škoda zaradi terorizma največja po letu 2001. V 93 državah sveta so registrirali 13 tisoč terorističnih napadov, v katerih je izgubilo življenje skoraj 33 tisoč ljudi. Avstralski Inštitut za gospodarstvo in mir ugotavlja, da naj bi lani terorizem v svetu povzročil za 53 mrd USD neposredne škode. V tem izračunu je upoštevana samo neposredna finančna škoda kot posledica poškodb na objektih, stroškov zdravljenja in izgube dohodkov prizadetih žrtev. Ta številka seveda ne zajema nekaj deset- ali celo stokrat višjih stroškov za varnost in preprečevanje terorizma, ki bodo po napadih v Parizu verjetno še bolj poleteli v nebo.
Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so do konca novembra v evrih povprečno pridobili okoli 17 odstotkov vrednosti: S&P 500 (+15,8 %), Dow Jones (+13,9 %), tehnološki Nasdaq (+23,6 %), evropski Stoxx Europe 600 (+13,0 %), nemški DAX (+16,1 %), japonski Nikkei (+26,4 %) in indeks razvitih trgov MSCI World (+13,3 %).
Trgi v razvoju – Indija ostaja najsvetlejša zvezda
mag. Jure Dubravica
direktor sektorja upravljanja naložb
Trgi držav v razvoju ostajajo pred zadnjim mesecem letošnjega leta v negativnem območju. Padec rasti BDP že šesto leto zapored, hitra rast zadolženosti v preteklih letih in močan ameriški dolar so pustili svoj pečat. Napovedi za leto 2016 so bolj optimistične in gredo v smeri stabilizacije in ponovno višje rasti BDP.
Dolgo pričakovani dvig obrestne mere ameriške centralne banke bi lahko dodatno zagrenil življenje močno zadolženemu podjetniškemu sektorju, predvsem na področju Azije. Ključna ostaja Kitajska, kjer prevelike kapacitete proizvodnega kompleksa in padanje dobičkov ne napovedujejo vrnitve starih časov. Na drugi strani Azije imamo indijsko gospodarstvo, ki nadaljuje s hitrim tempom rasti. Letna rast gospodarstva presega rast Kitajske, kar jo postavlja na mesto ene najhitreje rastočih držav na svetu. Mnogi v Indiji že vidijo priložnosti, ki so jih prej videli v Kitajski. Državi tekmujeta, katera bo privabila več tujih investicij. Pravkar je v teku globalna kampanja, ki jo podpira indijska vlada, z naslovom Make in India, s čimer so pričeli aktivno posegati na tradicionalno Kitajsko področje proizvodnje. Gre za to, da bi tuje korporacije prenesle del proizvodnje v Indijo – odziv je zaenkrat dober (Boeing, Lenovo, Samsung, Xiaomi,…). V letu 2015 so prehiteli Kitajsko in ZDA in postali najatraktivnejša svetovna destinacija za neposredne tuje naložbe. Mednarodni denarni sklad napoveduje 7,5-odstotno rast gospodarstva v letu 2016. Rast bo dodatno spodbujena iz naslova sprejetih reform, dviga investicij in nižjih cen surovin.
Vrednosti osnovnih multiplikatorjev, ki se uporabljajo za primerjavo med posameznimi trgi, pričajo o nekoliko dražjem trgu. Kar je konec koncev upravičeno, če vzamemo v obzir obstoječe stanje in trend ter potencial indijskega gospodarstva. Kljub temu ne moremo govoriti o kakšni pretirani precenjenosti, prej so pričakovani multiplikatorji pod preteklimi vrednostmi. Multiplikator PE je za leto 2016 ocenjen na 14,3, kazalnik PB 2,2 in dividendna donosnost 1,9 %. Ob nizkih cenah surovin in nižjih stroških zadolževanja lahko pričakujemo izboljšanje povprečnih marž na trgu, kar bi omenjene multiplikatorje prikazalo v drugačni, boljši luči. Ne glede na nekoliko višje tečaje gledamo z optimizmom na indijski delniški trg za leto 2016. Konec koncev delničarji v letu 2015 niso bili deležni rasti tečajev indijskih delnic, gospodarstvo pa medtem pridobiva zalet.
Prikaz multiplikatorja knjigovodske vrednosti (PB) indijskih delnic – tekoč, povprečen, pričakovan
Vir: Bloomberg 2015.
Slovenija: Več delovno aktivnih, manj brezposelnih
Uroš Selič
upravljavec - analitik
Stopnja registrirane brezposelnosti je septembra znašala 11,5 %, kar je najnižje v zadnjih treh letih. Zaposlenost je sicer tisti osnovni kazalnik gospodarske aktivnosti, ki najbolj zaostaja za poslovnim ciklom, vseeno pa je spodbudno, da se je septembra povečalo število delovno aktivnih prebivalcev, obenem pa se je znižalo število registriranih brezposelnih. Vseeno so pozitivni premiki na trgu dela v letih okrevanja po krizi zelo počasni in občutljivi na nihanja poslovnega okolja. Če se bo stopnja brezposelnosti zniževala za samo eno odstotno točko na leto, bi denimo potrebovali okoli pet let, da se vrnemo na tisti nivo zaposlenosti, ki smo jo imeli pred zadnjo gospodarsko krizo.
Pretekli mesec so največje slovenske družbe objavile devetmesečne rezultate.
Novomeška Krka je v prvih devetih mesecih dosegla prihodke v višini 863 milijonov evrov, čisti dobiček pa je bil s 133,3 milijona evrov za pet odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Napovedi uprave za naprej so kot po navadi zelo previdne in ne preveč optimistične, za letos tako pričakujejo dva odstotka nižjo prodajo in enak dobiček, za naslednje leto pa 4-odstotno rast prodaje in okoli 160 milijonov evrov čistega dobička.
Poslovne rezultate so objavili tudi v Luki Koper, kjer so čisti prihodki v treh kvartalih znašali več kot 135 milijonov evrov in so bili tako višji za 13 odstotkov glede na rezultate v preteklem letu. Tudi pri čistem dobičku v višini 27 milijonov evrov so močno presegli doseženega v primerljivem obdobju lanskega leta, kar za 24 odstotkov, ambiciozni pa so tudi načrti za naprej.
Prav tako je bilo uspešno poslovanje Zavarovalnice Triglav, ki je v primerjavi z lani dosegla 4-odstotno rast obračunane kosmate zavarovalne premije na 718,3 milijona evrov. Dobiček pred obdavčitvijo v višini 94,9 milijona evrov je bil v primerjavi s preteklim letom prav tako višji za 6 odstotkov.
Vlagateljev na Ljubljanski borzi niso prebudili niti dobri rezultati, saj je indeks SBITOP na mesečni ravni ostal praktično nespremenjen in se gibal v območju 700 bazičnih točk.
Dolžniški trgi - Pričakovali bazooko, dobili slamico
mag. Rene Redžič
upravljavec naložb
Investitorji so z nestrpnostjo pričakovali decembrsko zasedanje ECB. Predsednik ECB Mario Draghi je že na oktobrskem zasedanju presenetil trge z napovedjo morebitne spremembe ustroja, obsega ali trajanja programa EAPP (ang. Expanded asset purchase program – EAPP), nadalje je omenil tudi možnost dodatnega znižanja obrestne mere za prejete depozite bank (po ocenah analitikov bi lahko znižanje obrestne mere znašalo do 20 bazičnih točk). ECB kljub uvedbi programa EAPP v mesecu marcu 2015 ni uspelo potisniti stopnje inflacije v želeno smer. Inflacija se je tako septembra 2015 na medletni ravni celo obrnila v deflacijo, v mesecu oktobru in novembru pa se je ustalila na ravni pri 0,1 %. Upoštevajoč dejstvo, da je ECB od marca 2015 do danes znižala pričakovanja glede hitrosti normalizacije cen življenjskih potrebščin, saj dalj časa trajajoče šibkejše evropsko gospodarstvo še vedno negativno vpliva na rast nominalnih plač in s tem tudi na inflacijo, je bilo podaljšanje programa EAPP vse bolj verjetno.
Na decembrskem zasedanju je ECB program EAPP podaljšala do konca marca 2017 ter skupno vrednost predvidenih odkupov zvišala za dodatnih 360 milijard evrov na 3.360 milijard evrov (slabih 34 % evropskega BDP). Nekoliko je spremenila ustroj programa, ki bo zaobsegel tudi druge vrste obveznic (obveznice lokalnih in regionalnih oblasti). ECB mesečnega obsega programa odkupov obveznic v nasprotju s pričakovanji trga ni povečala, je pa znižala obrestno mero za prejete depozite bank za dodatnih 10 bazičnih točk na -0,30 %. Investitorji so z razočaranjem sprejeli predvidene poteze ECB, zahtevane donosnosti referenčnih 10-letnih evropskih državnih obveznic so se v povprečju povečale za dobrih 20 bazičnih točk (0,2 %) in se trenutno gibljejo nekaj bazičnih točk nižje.
Na drugi strani Atlantika ameriški FED daje vse več signalov, da bo pričel s procesom normalizacije obrestnih mer. Po pričakovanjih analitikov je dvig obrestne mere v decembru dokaj verjeten in se je iz 34 % po zadnjem zasedanju FED dvignil na trenutnih 78 % (podatek velja na dan 08.12.2015). Ali bo do dviga v resnici prišlo še letos, pa bo odvisno predvsem od kakovosti gospodarskih podatkov, ki so in še bodo objavljeni do naslednjega zasedanja, ki je predvideno za 16. december 2015.
