080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi: Odlični donosi tudi brez superherojev
Damjan Kovačič
višji specialist za upravljanje
Svetovni delniški trgi so nas tudi v mesecu juniju podobno kot športniki razveseljevali z nadaljevanjem pozitivnih trendov in skoraj premočrtno rastjo, ki je letos (do 5. julija) na razvitih trgih v evrih znašala izjemnih 17 odstotkov. Vsi najpomembnejši delniški indeksi sinhrono postavljajo nove rekorde, njihovo neustavljivo rast je letos presekal samo rahel 5-odstotni tritedenski popravek. To pomeni, da mladostni bikovski trg še naprej razposajeno pleza čez (objektivno) vse višji zid skrbi in negotovosti.
V ekstremno enosmernem borznem letu imajo lahko velike težave aktivni upravljavci in individualni vlagatelji, ki niso izpostavljeni do peščice najbolj vročih naložb iz IT - UI investicijske zgodbe, saj je samo 17 odstotkov delnic iz indeksa S&P 500 premagalo donose indeksa, v tehnološkem Nasdaqu pa je bilo takšnih delnic komaj 11 odstotkov.
Če analiziramo rezultate v prvem polletju, moramo znova poudariti, kako odločilno je k donosom prispevala peščica superherojskih delnic na čelu z Nvidio. Če vlagatelji na razvitih trgih ne bi imeli v portfelju Nvidie, bi njihov donos padel na približno 13 odstotkov, brez sedmerice veličastnih (Apple, Amazon, Google, Meta, Microsoft, Nvidia in Tesla) pa celo na »komaj« 9 odstotkov. Kvantitativni »guru« Rob Arnott se je nedavno pošalil, da morda ne bi smeli pretiravati s primerjavami s filmom Sedem veličastnih iz leta 1960, saj tam kljub srečnemu koncu v bitki umrejo štirje junaki.
Deset največjih ameriških korporacij danes predstavlja rekordnih 35 odstotkov tržne vrednosti, istočasno pa dosegajo »samo« še 23 odstotkov celotnega dobička indeksa S&P 500, kar je največje razhajanje v zgodovini modernih trgov. V fazi optimizma, ki počasi prehaja v evforijo, je najbolj koristna osebnostna kvaliteta za vlagatelja ponižnost oziroma zavedanje, da tudi 9-odstotni potencialni donos brez velikih zmagovalcev ob polletju ni niti približno slab donos, saj znaša približno toliko, kot lahko v povprečju letno pričakujemo od delniških trgov.
Po drugi strani se moramo ob koncu dotakniti zidu skrbi, kjer je ob klasičnih znakih ohlajanja v proizvodnem in storitvenem sektorju, večtedenski seriji negativnih makroekonomskih presenečenj ter prvih razpokah na ameriškem trgu dela zame nepričakovano v ospredju neverjetna hollywoodska drama, povezana s predsedniško tekmo. Predsednik Biden bi se namreč po vseh merilih ob odličnih gospodarskih kazalnikih in donosih na borzah moral sprehoditi do gladke zmage na volitvah, vendar ga po katastrofalni predstavi v predsedniški debati podpira samo še 39 odstotkov Američanov, kar 72 odstotkov pa jih meni, da zaradi starosti in mentalnega zdravja ni več primeren za opravljanje predsedniške funkcije. To pomeni, da je naenkrat veliki favorit za zmago kaotični in nepredvidljivi Donald Trump, ki se odkrito požvižga na zakone, institucije in ustaljene norme.
Trgi v razvoju: Kitajsko gospodarstvo je izkazalo odpornost
Uroš Selič
specialist za upravljanje
Gospodarski zagon iz prvega četrtletja leta 2024 se je nadaljeval tudi v drugem, zadnji trije meseci so bili še eno pozitivno obdobje za delniške trge. Vlagatelji so sprva zmanjšali pričakovanja glede znižanja obrestnih mer centralnih bank, saj so skrbi zaradi pregrevanja ZDA, ki so se uveljavile proti koncu prvega četrtletja, pomenile, da so trgi slabo sprejeli močne aprilske podatke. Toda ko je četrtletje napredovalo, so se najhujše od teh skrbi zmanjšale in upanje na mehak pristanek je ponovno oživelo.
V tem prožnem okolju so se delnice od začetka leta do danes v povprečju podražile za 14 odstotkov, merjeno v evrih, delno pa so lahko zadovoljni tudi vlagatelji, ki so investirali v kitajske delnice, saj je v spomladanskih mesecih kitajski delniški trg dobil pozitiven zagon in se od začetka leta okrepil v povprečju za 8 odstotkov.
Kitajsko gospodarstvo je letos kljub mnogim pomislekom pokazalo odpornost. V prvem četrtletju se je gospodarska rast medletno povečala za 5,3 odstotka, kar je preseglo pričakovanja trga. Industrijska rast je kljub manjšemu padcu preteklega meseca ostala močna, zunanja trgovina pa se je povečala ob močnem izvozu. Zaupanje potrošnikov se počasi vrača, saj se je maloprodaja medletno povečala za skoraj 5 odstotkov, predvsem na račun višje spletne maloprodaje in okrevanja turizma. Vse večje število spletnih nakupovalcev, širjenje pametnih telefonov in večja priljubljenost spletnih nakupovalnih platform, kot sta JD.com in Alibaba, spodbujajo rast spletne trgovine na Kitajskem, ki naj bi v letu 2024 dosegla približno 14-odstotno rast.
Kljub temu vlagatelji v zadnjih tednih ponovno izgubljajo potrpljenje in prodajajo delnice, saj jih skrbi razplet krize v nepremičninskem sektorju in prenizka inflacija. Inflacija, ki se še komaj drži nad gladino, se je maja ponovno znižala za 0,1 odstotka glede na april, indeks proizvajalcev se je znižal za 1,4 odstotka glede na preteklo leto in je tako v upadu že 20 mesecev zapored.
V poletnih mesecih bodo optimisti svoje upe polagali na zasedanje tretjega plenuma, enega najpomembnejših političnih dogodkov v državi, kjer bo priložnost, da se oblikujejo smernice za prihodnje ukrepe in strategije.
Slovenija: Ugodni kazalniki
Uroš Selič, specialist za upravljanjeMedletna inflacija je v Sloveniji junija znašala 1,5 odstotka, medtem ko je bila v istem mesecu lanskega leta še 6,9-odstotna. To je najnižja rast cen v zadnjih treh letih, ko je bila letna stopnja inflacije 1,4-odstotna. K letni inflaciji so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale za 6,7 odstotka višje cene v restavracijah in hotelih. Sledile so 4,9-odstotne podražitve raznovrstnega blaga in storitev, ki so dodale 0,4 odstotne točke. V medletni primerjavi so se najizraziteje pocenili električna energija, plin in druga goriva, in sicer za 7,7 odstotka, kar je inflacijo ublažilo za 0,6-odstotne točke.
Javnofinančni primanjkljaj je v prvem letošnjem četrtletju znašal 309 milijonov evrov oz. dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). S tem je bil nižji kot pred letom dni, ko je nanesel 448 milijonov evrov oz. 3,1 odstotka BDP. Javni dolg je bil konec marca pri 45,4 milijarde evrov oz. 70,7 odstotka BDP. Kljub primanjkljaju je bila rast skupnih prihodkov države na začetku leta za 2,8 odstotne točke višja od rasti skupnih izdatkov. V sektorju država je bilo že trinajsto četrtletje zapored zaznati rast skupnih prihodkov, ki so znašali 7,061 milijarde evrov in so bili medletno višji za 725 milijonov evrov oz. za 11,4 odstotka.
Stopnja anketne brezposelnosti je maja znašala 3,2 odstotka, 0,1 odstotne točke manj kot aprila in za 0,5 odstotne točke manj kot maja lani. Statistični urad ocenjuje, da je bilo maja brezposelnih približno 33.000 oseb, starih od 15 do 74 let, od tega 46 odstotkov moških in 54 odstotkov žensk.
Novomeška Krka je v letošnjem prvem četrtletju poslovala rekordno, ustvarila je najvišje prihodke in dobiček v prvem kvartalu doslej. V prvem četrtletju leta 2024 je ustvarila prihodke od prodaje v višini 486,1 milijona evrov, kar je 6 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, in 98,8 milijona evrov čistega dobička, kar je 11 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Krka za letos, kot je znano, načrtuje dobiček v višini 310 milijonov evrov. Uprava in nadzorni svet predlagata, da Krka delničarjem letos izplača rekordno 7,5 evra bruto dividende na delnico, kar znaša 13,6 odstotka več kot lani. Z izplačilom letošnje dividende bo Krka postala prvi slovenski »aristokrat«. Ta naziv se podeljuje družbam, ki 25 let zapored povečujejo izplačila dividend.
Dolžniški trgi: Dezinflatorni trend se nadaljuje
Mitja Vranetič
specialist za upravljanje
Junij se je začel z zasedanji kanadske centralne banke (BoC) in Evropske centralne banke (ECB), na katerih sta obe po pričakovanjih znižali ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk. ECB je tako prvič po letu 2019 znižala obrestno mero, pri čemer analitiki pričakujejo še dve dodatni znižanji do konca tega leta. Temu so sledile volitve v evropski parlament. Veliko utež izvolitvi skrajnih strank v Franciji in posledično razpisa novih volitev ter s tem porasta politične negotovosti v Franciji, je povzročila rast zahtevane donosnosti francoskih državnih obveznic.
Sicer pa se v evroobmočju uspešno nadaljuje trend zniževanja inflacije, ki je v mesecu juniju na letni ravni znašala 2,5 odstotka, delno tudi zaradi negativnih novic iz Nemčije. V Nemčiji se je brezposelnost povečala na 6 odstotkov, najvišjo raven v zadnjih treh letih. Ob tem je tudi indeks nabavnih managerjev (PMI) v Nemčiji v mesecu juniju ponovno upadel na 43,5 (vrednost indeksa pod 50 pomeni krčenje in obratno).
Na drugi strani luže, v ZDA, se je brezposelnost prav tako dvignila na 4,1 odstotka ob koncu meseca junija. V juniju je bilo ustvarjenih skupaj 206.000 novih delovnih mest. Povprečni zaslužek na uro je zrasel za 0,3 odstotka na mesečni oz. 3,9 odstotka na letni ravni, kar nakazuje nadaljnji trend padanja rasti plač v zadnjih mesecih. Podoben trend je imela tudi ameriška inflacija, ki je bila za mesec maj 0,1 odstotne točke pod pričakovanji, in sicer je bila letna splošna inflacija 3,3 odstotka, oz. 3,4 odstotka brez upoštevanja cen hrane in energentov.
Večina junijskih makroekonomskih podatkov je ponovno nakazala na to, da inflatorni pritiski počasi popuščajo. To se je odražalo tudi v zahtevanih donosih državnih obveznic, ki so v veliki večini padli za okoli 10 do 20 bazičnih točk, kar pomeni, da so cene obveznic v veliki večini pridobile. Tako sta oba obvezniška sklada Save Infond na mesečni ravni v mesecu juniju pridobila okoli 0,35 odstotka.
