080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi – Naj ostanem ali grem (Should I Stay or Should I Go)
Damjan Kovačič
višji specialist za upravljanje
V zadnjih 26 mesecih od dna medvedjega trga so svetovni delniški trgi v evrih pridobili skoraj 53 % vrednosti, večina donosa delnic na razvitih trgih pa je seveda posledica neverjetne dominacije ameriških delnic. Te so v tem bikovskem borznem ciklu poletele za kar 62 %, evropske delnice so pridobile 43 %, japonske pa 38 %.
Že vrabci na strehah čivkajo, da je letos daleč najpomembnejši investicijski trend na razvitih delniških trgih zgodovinska koncentracija peščice delnic, in sicer veličastnih 7, ki dosegajo že skoraj tretjino indeksa S&P 500 in so letos k donosom ameriških delnic prispevale skoraj 60 %. Zanimivo je torej, da bi bili donosi ameriški delnic brez veličastnih 7 pravzaprav samo malenkosti višji od letošnjih donosov delnic v EU, na trgih v razvoju in na Japonskem. Letos so donosi veličastnih 7 resnično sanjski in težko ponovljivi: NVIDIA +239 %, Meta +194 %, Tesla +102 %, Amazon +81 %, Google +58 %, Microsoft +57 % in Apple +48 % (vsi izraženi v dolarjih).
Vlagatelji se ob navedenih izvenserijskih donosih vedno sprašujemo, v kateri fazi bikovskega trga se nahajamo (rojstvo, rast, zrela leta, umiranje) oz. kako daleč se še lahko napihnejo delniški tečaji?
Po mojih ocenah se nahajamo v začetni fazi evforije, ki jo zaznamuje velika pripravljenost udeležencev za tveganje in je najbolj nevarna predvsem za preveč pohlepne in kratkoročno usmerjene vlagatelje, ki aktivno trgujejo na borzah s finančnim vzvodom.
Poglejmo, kaj sporoča eden mojih najbolj priljubljenih indikatorjev, Citijev semafor medvedjega trga, ki za analizo borznega utripa uporablja 18 kazalnikov iz področij vrednotenja delniških trgov (5), krivulje donosnosti, sentimenta udeležencev (3), obnašanja podjetij (3), dobičkonosnosti poslovanja (2), stanja bilanc (2) in razmer na kreditnih trgih (2).
Na Citijevem semaforju medvedjega trga opozarja na nevarnost 7 od 18 rdečih zastavic, kar je predvsem posledica povišanih vrednotenj na delniških trgih. V Evropi ne kaže na nič posebnega s komaj 4,5 od 18 rdečih zastavic. V ZDA nas semafor po dveh letih strmih rasti delnic že opozarja (7,5 od 18), da postajajo ameriške borze počasi podobno razgrete, kot so bile pred vrhom leta 2021 (9), vseeno pa še niso ekstremno napihnjene, kot na primer na vrhuncih borzne manije leta 2007 (13) in 2000 (17,5).
Podobno razmišlja slavni investitor Howard Marks, ki opozarja, da je potrebno razlikovati med "visokimi vrednostmi" in "precenjenostjo" trgov. Priznava, da so trenutna vrednotenja ameriških trgov visoka glede na zgodovinske standarde, vendar pa se načrtno izogiba označevanju teh vrednosti kot precenjenih, saj to vključuje subjektivno presojo in lahko napeljuje vlagatelje do nesmiselnega in nevarnega sprejemanja binarnih investicijskih odločitev, kot so »naj ostanem ali naj grem« oz. ali »naj tvegam vse« ali »naj se umaknem s trga«.
Kitajska: Zaskrbljeni glede prihodnjega trgovskega okolja
Uroš Selič
specialist za upravljanje
Rezultati ameriških volitev so bili glavni dejavnik gibanja delniških trgov v novembru. Zmaga Donalda Trumpa na predsedniških volitvah in večina Republikanske stranke v obeh domovih Kongresa sta okrepili pričakovanja, da bodo politike naslednje vlade podaljšale ameriško izjemnost v gospodarstvu in na trgih. Možnost nadaljnjih davčnih olajšav, ekspanzivne fiskalne politike in uvedbe bolj nacionalistično usmerjene trgovinske politike so spodbudile ameriške in tudi druge svetovne delniške trge.
Izjema je bil kitajski delniški trg, saj je njegova rast po začetni evforiji, ki so jo konec septembra spodbudili ukrepi za oživitev upočasnjenega gospodarstva, hitro izgubila zagon. Sveži podatki o gospodarskih podatkih so sicer pokazali, da se je kitajska proizvodna dejavnost novembra nekoliko okrepila, medtem ko je indeks storitvenega sektorja ponovno upadel, a kljub temu ostal nad 50, kar pomeni, da je še vedno v fazi rasti. Ponudniki storitev so na splošno izrazili zaupanje v izboljšanje trga ob podpori politike, čeprav so bili zaskrbljeni glede prihodnjega trgovinskega okolja, predvsem s strani novoizvoljenega ameriškega predsednika Trumpa, ki je prvi dan po izvolitvi že zagrozil z uvedbo carin za nekatere trgovinske partnerje. Če bi Trump uresničil svojo napoved o zvišanju carin na kitajske proizvode na 60 %, bi po mnenju analitikov Kitajska lahko izgubila do 2 % gospodarske rasti.
Peking sicer kaže prizadevanja za stabilizacijo kriznega nepremičninskega sektorja, saj regulativni organi pripravljajo seznam 50 nepremičninskih gradbincev, ki naj bi bili upravičeni do različnih oblik financiranja. Čeprav so ti ukrepi spodbudili rast delnic nepremičninskih podjetij, širše razpoloženje na trgu ostaja šibko. Upad prodaje stanovanj in naložb v nepremičnine zavira povpraševanje po širokem spektru izdelkov, od pohištva in dekoracij do gospodinjskih aparatov. Kljub temu da bodo morale kitajske delnice premagati še eno oviro negotovosti, imajo dolgoročno potencial rasti , saj ostajajo vrednotenja izredno nizka in jih večina kotira pri enomestnem-kratniku dobička.
Slovenija: Še zmeraj nizka brezposelnost
Uroš Selič,specialist za upravljanje
Oktobra je bila v Sloveniji stopnja anketne brezposelnosti 4,9 %, kar je za 0,4 odstotne točke več kot septembra, in za 1,4 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani. Običajno se oktobra brezposelnost sezonsko poveča zaradi večjega števila iskalcev prve zaposlitve, predvsem mladih, ki jim preneha status dijaka ali študenta. Stopnja brezposelnosti med moškimi je znašala 5 %, med ženskami pa 4,8 %. Po ocenah SURS je bilo oktobra brezposelnih približno 51.000 oseb, starih od 15 do 74 let, približno 20.000 več kot septembra. Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec oktobra registriranih 45.463 brezposelnih, kar je 3,7 % več kot prejšnji mesec in 3,7 % manj kot v istem obdobju lani.
Kljub zmernejši rasti gospodarstva in negotovim razmeram na Bližnjem vzhodu Skupina Luka Koper posluje dobro in bo leto 2024 zaključila bolje od prvotnih napovedi. Izjema so čisti prihodki od prodaje, ki bodo znašali 318,5 mio EUR, kar je za 2 % oziroma 6 mio EUR manj od načrtovanih prihodkov za leto 2024. Kljub temu bodo ti prihodki za dobra 2 % oziroma 5,8 mio EUR višji kot v prejšnjem letu. Več prihodkov se pričakuje iz ladijskega pretovora, storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev ter drugih storitev, medtem ko je bilo zaradi hitrejšega obrata blaga manj prihodkov iz skladiščnin. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) bo ob koncu leta višji od načrtovanega za 9 % oziroma 4,3 mio EUR in bo dosegel 54,7 mio EUR. To je sicer 10 % manj kot v letu 2023, predvsem zaradi višjih stroškov dela, ki so nastali zaradi novih zaposlitev in uskladitve plač z inflacijo. Skupina bo leto sklenila s čistim poslovnim izidom v višini 50,2 mio EUR, kar je 11 % manj kot lani, vendar 5 % oziroma 2,2 mio EUR več od začetnih napovedi za letošnje leto.
Dolžniški trgi: Obveznice novembra nadpovprečno uspešno
Mag. Mitja Vranetič
specialist za upravljanje
Globalna pozornost se je po zmagi Trumpa preusmerila na globalne trgovinske tarife in njihov morebitni vpliv na inflacijo in rast. Na drugi strani pa politična negotovost v Franciji in Nemčiji najbrž prispeva k gospodarski stagnaciji tako v teh dveh državah kot v celotni regiji. Tako so se zahtevani donosi francoskih državnih obveznic z ročnostjo med 7 in 10 let že dvignili nad španske enake ročnosti, kar je vsekakor posledica politične negotovosti glede nadzora fiskalnega primanjkljaja v Franciji (napovedan v višini 6 % BDP v letu 2024). Inflacija v evroobmočju je narasla, vendar ostala znotraj cilja ECB, ki je 2 %. Trg dela še naprej pritiska na rast plač, čeprav se ta umirja.
Ob tem pa vzpodbudna novica iz Španije
Špansko gospodarstvo ostaja robustno v primerjavi z Nemčijo, Francijo in Italijo. IMF mu napoveduje višjo rast, in sicer 1,9 % v letu 2024 in 2,1 % v letu 2025, v primerjavi z 0,8 % in 1,2 % v evroobmočju. Španija je imela koristi od fiskalnega spodbujevalnega paketa EU (približno 160 mrd EUR) za povečanje digitalnega gospodarstva, energetske učinkovitosti in izboljšanje elektrifikacijske infrastrukture.
Je pa globalno gledano inflacija v državah G7 oktobra narasla, tudi zaradi vztrajne inflacije v storitvenem sektorju. Ameriški CPI (Consumer price index) je oktobra poskočil na 2,6 % na letni ravni (iz 2,4 % na letni ravni septembra) in na 2,3 % na letni ravni (s 1,7 %) v Združenem kraljestvu. Predhodna objava inflacije v evroobmočju za november je pokazala povečanje evropskega CPI na 2,3 % na letni ravni (iz 2,0 %), čeprav višja raven verjetno ne bo spremenila deflacijske smeri v regiji.
Kljub temu so se novembra zahtevane donosnosti večine evropskih obveznic znižale, kar se je pozitivno odražalo tudi na vrednosti obvezniških skladov. Tako je Infond Obvezniški – EUR pridobil novembra kar 1,85 %, Infond Kratkoročne obveznice – EUR pa 0,55 %.
