080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi – Trgi s spominom zlate ribice
Damjan Kovačič
višji specialist za upravljanje
V mesecu novembru je razposajeno vzdušje na borzah preseglo celo naša zelo optimistična pričakovanja. Za uravnotežene portfelje(60 % delnice, 40 % obveznice), železni repertoar najbolje prodajanih finančnih produktov, je bil november 2023 deveti najbolj donosen mesec od leta 1871. To pomeni, da so bili donosi višji kot v 99,5 % vseh opazovanih mesecev od takrat.
Najpomembnejša ameriška delniška indeksa, S&P 500 in Nasdaq, sta po šestih tednih rasti dosegla najdaljši zmagovalni niz v zadnjih štirih letih in od konca oktobra v evrih pridobila 10,3 oz. 12,3 % vrednosti (od začetka leta pa že 21,3 oz. 38 %9. Ameriške delnice so samo še 5 % oddaljene od rekordnih vrednosti z začetka leta 2022.
Dominacija sedmerice veličastnih delnic (Apple, Microsoft, Google, Amazon, Nvidia, Tesla in Meta), ki predstavljajo kar 30-odstotni delež indeksa S&P 500, je seveda osrednja značilnost letošnjega delniškega trga, ki bi brez teh velikih zmagovalcev dosegel samo okoli 8-odstotni donos. Vrednotenja teh delnic so pri 32-kratniku napovedanega dobička mnogo višja od povprečja trga (P/E 21), še večji pa je razkorak do malih in srednje velikih podjetij, ki kotirajo na okoli 14-kratniku pričakovanih dobičkov. Po drugi strani odlikujejo sedmerico veličastnih nadpovprečno visoke, 17-odstotne pričakovane dolgoročne stopnje rasti dobička in kar 19-odstotne neto marže. Druge družbe na ameriškem trgu poslujejo na bistveno nižjih osnovnih obratih, s pričakovanimi 9-odstotnimi stopnjami rasti dobičkov in neto maržami, ki so nižje od 10 %. Večina finančnih analitikov je mnenja, da je v trenutnih cenah že vračunan skoraj idealni scenarij mehkega prehoda z nadaljevanjem solidne gospodarske rast in rastjo dobičkov na delnico nad 10 %.
Zanimivo bo spremljati, ali se bodo ta razmerja v letu 2024 postavila na glavo, kar se je praviloma dogajalo zadnjih 30 let, kadar je prišlo do izrazitih zaostankov enakomerno uteženih delniških indeksov. Vprašanje za milijon, katerega odgovor bo odločilno vplival na prihodne donose vlagateljev na delniških trgih, se torej glasi: ali bo veličastnih sedem čudežno premagalo gravitacijsko borzno silo ali pa bo prišlo do bliskovitega preobrata trendov po zaslugi zelo močne inverzne statistične korelacije.
Na borzah so bili v zadnjih 100 letih bolj verjetni letni donosi delnic več kot 20 %, kot negativni donosi. Če se bo koledarsko leto zaključilo z več kot 20 % donosa, obstaja (po statistikah od leta 1928) 65-odstotna verjetnost nadaljevanja pozitivnega trenda povprečnim 9-odstotnim donosom delnic. Povprečni pozitivni donos po 20-odstotni rasti je v preteklosti znašal 19 %, povprečna negativna izguba pa 9 %. Po 20-odstotni rasti so ameriške delnice dosegle dvoštevilčno rast v 20 % primerov, dvoštevilčno izgubo pa samo v dveh letih, 1936 in 2022 (vir: Ben Carlson). Povedano drugače, delniški trgi imajo očitno spomin zlate ribice in jim je vseeno, kaj se je zgodilo preteklo leto…
Kitajska – Kitajski borzni trg v izrazitem nasprotju z drugimi
Uroš Selič
specialist za upravljanje
Globalni delniški trgi so mesec november zaključili v zelo pozitivnem razpoloženju, zahvaljujoč zmernim podatkom o ameriški gospodarski aktivnosti in predvsem padajoči inflaciji na razvitih trgih. Objave podatkov so na splošno podprle stališče, da so centralne banke dosegle vrhunec svojih ciklov zaostrovanja, kar je pomagalo tako delnicam kot obveznicam s fiksnim donosom.
Kljub boljšim zadnjim makro podatkom od pričakovanj se kitajske delnice nikakor ne poberejo in cene delnic še naprej beležijo nove izgube. Kitajski borzni trg kaže že četrti zaporedni mesečni padec, izrazito nasprotje nedavni rasti na ameriških trgih in trgih drugod po svetu. Po donosnosti med svetovnimi delnicami od začetka leta zasedajo kitajske delnice neslavno zadnje mesto.
Zadnji podatki o potrošnji kitajskega prebivalstva razkrivajo, da je bila rast večja od pričakovanj. Prodaja na drobno se je oktobra v primerjavi z letom prej povečala za 7,6 %. Potrošniki se vse bolj odločajo za nakupe novih električnih vozil in pametnih telefonov. Kitajska ima velike ambicije na področju zelene energije, zlasti na področju električnih vozil, kjer želi postati vodilna svetovna proizvajalka z lastnimi blagovnim znamkami. Tudi industrijska aktivnost se je v zadnjem mesecu povečala, vendar ti podatki niso pomagali izravnati očitnih znakov šibkosti na nepremičninskem trgu. Krčenje naložb v infrastrukturo in nepremičninski sektor se poglablja, prodaja stanovanj pa se je na mesečnem nivoju ponovno znižala. Kitajska centralna banka je na novembrskem zasedanju ohranila ključno obrestno mero nespremenjeno, hkrati pa vbrizgala dodatno likvidnost v višini 1,45 bilijona RMB, kar je največ od decembra 2016 in kaže na prizadevanja politike za obvladovanje gospodarskih izzivov. Očitno se Kitajska se še vedno sooča s finančnimi težavami na področju nepremičnin in domače gospodarstvo potrebuje še nekaj časa za okrevanje.
Kitajske delnice v primerjavi z zahodnim svetom kotirajo z največjim diskontom v zadnjih 25 letih, zato nekateri analitiki že namigujejo, da se ponuja velika nakupna priložnost za dolgoročne vlagatelje.
Slovenija – Najbolj je na zmanjšanje inflacije vplivala cena elektrike
Uroš Selič, specialist za upravljanjeNovembra je letna inflacija v Sloveniji zdrsnila iz oktobrskih 6,9 % na 4,9 %, kar je najnižja raven v zadnjih dveh letih. Največji prispevek k letni inflaciji, za 1,1 odstotne točke, so ponovno prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, a se tudi ta rast v zadnjem obdobju počasi umirja. Sledile so podražitve v skupini rekreacija in kultura, te so k inflaciji dodale 0,7 odstotne točke, ter podražitve v restavracijah in hotelih s prispevkom 0,6 odstotne točke. Po drugi strani je največji vpliv na mesečno deflacijo imela nižja končna cena elektrike. Ta se je zaradi nedavne vladne odločitve za oprostitev plačevanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije znižala za 18,8 odstotka ter k deflaciji prispevala 0,8 odstotne točke. Nižje so bile tudi cene trdih goriv, ki so bila cenejša za 26,4 % v primerjavi z lanskim letom, kar je ublažilo inflacijo za 0,4 odstotne točke. Podobno kot pri nas se je letna inflacija znižala tudi v območju z evrom, novembra je znašala samo še 2,4 %.
Skupina Krka je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 1,34 mrd EUR prihodkov do prodaje, kar je 8 % več kot v istem obdobju lani. Čisti dobiček je bil predvsem zaradi tečajnih razlik, ki so povezane z ruskim rubljem, v primerjavi z istim obdobjem lani nižji za 22 %, znašal je 235,6 mio EUR. Dobiček iz poslovanja (EBIT) bil rekorden, 320,3 mio EUR, to je 37 o% več kot v lanskem enakem obdobju. Skupina je na tujih trgih ustvarila za 1,25 mrd EUR prihodkov od prodaje. Največja regija po prodaji je je Vzhodna Evropa, sledita ji Srednja in Zahodna. V Vzhodni Evropi so prodali za 434,1 mio EUR izdelkov, od tega 260 mio EUR v Rusiji, kjer se je prodaja povečala za 3 % in ostaja največji posamični trg.
Skupina Krka za leto 2024 letu načrtuje, da bo prodaja izdelkov in storitev predvidoma dosegla 1,850 mrd EUR, delež prodaje na trgih zunaj Slovenije bo predvidoma 94-odstoten, najpomembnejša skupina izdelkov bodo ostala zdravila na recept z 81-odstotnim deležem v prodaji. Načrtovani čisti dobiček v letu 2024 bo predvidoma znašal dobrih 310 mio EUR.
Dolžniški trgi – November prinesel pozitiven preobrat
Jure Rogač
specialist za upravljanje
V mesecu oktobru smo opazili izjemno visoke donosnosti državnih obveznic, rekordne v zadnjem desetletju. V nasprotju s tem pa je november prinesel obrat, saj so se zahtevane donosnosti precej zmanjšale. To je pozitivno vplivalo na cene obveznic, ki so se gibale v obratno sorazmerni smeri. Na primer, zahtevana donosnost za 10-letno nemško obveznico je oktobra dosegla rekordne 3 %, medtem ko je 30. novembra znašala le še 2,446 %. V tem obdobju se je cena obveznice gibala od 96,9 do 101,3, kar predstavlja rast za +4,54 %. Razloge za to spremembo lahko iščemo v umirjanju inflacije, medtem ko trgi pričakujejo, da so obrestne mere centralnih bank dosegle svoj vrh.
V zadnjih mesecih se je inflacija v evroobmočju hitro zmanjšala. Osrednja inflacija se je novembra znižala na 2,4 (oktobra znašala 2,9 %). Glede na lastne ocene Evropske centralne banke (ECB) glede prilagojene sezonske inflacije je letno razmerje za osrednjo inflacijo padlo s povprečnih 2,6 % v zadnjih šestih mesecih na zgolj 0,5 % v zadnjih treh mesecih. Jedrna inflacija se je zmanjšala s povprečnih 2,3 % v zadnjih šestih mesecih na 0,7 % v zadnjih treh mesecih. To pomeni, da je letno razmerje za osrednjo inflacijo 0,5 %, medtem ko je jedrna inflacija 0,7 % v zadnjih treh mesecih, po lastnih izračunih ECB.
V letu brez gospodarske rasti so podatki o gospodarskih kazalnikih v evroobmočju jasno pokazali, da smo zdaj vstopili v obdobje očitnega upada. Francoski BDP v tretjem četrtletju se je pretekli teden popravil navzdol iz predhodnih +0,1 % na -0,1 % v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. To pomeni, da se je BDP evroobmočja v tretjem četrtletju verjetno skrčil bolj, kot kažejo prvotna poročila o -0,1 %. Ker ima Francija pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu, ni razloga za optimizem glede zadnjega četrtletja. Indeksi PMI so ostali pod 50 v novembru in trgi dela že slabijo, čeprav zelo zmerno. Beige Book (poročilo ameriške centralne banke) iz ZDA, objavljen 29. novembra, kaže na počasnejšo aktivnost v šestih tednih do 17. novembra, z napovedanimi dodatnimi padci v naslednjih 6 do 12 mesecih. Na Kitajskem se je uradni PMI znižal na 50,4, pri čemer je PMI za proizvodnjo ostal v območju krčenja. Na Švedskem se je BDP v tretjem četrtletju zmanjšal za -0,3 %, po padcu -0,8 % v drugem četrtletju, kar pomeni, da je ta država padla v recesijo.
Podatki na dan 30. 11. 2023
