Razviti trgi – Protislovne napovedi za 2023
Damjan Kovačič
specialist za upravljanje
Konec leta je čas za tradicionalne napovedi borznih strategov in investicijskih bankirjev o tem, kakšno makroekonomsko okolje in gibanja cen delnic lahko pričakujemo v prihodnjem koledarskem letu. Nekateri borzni strategi priznavajo, da niso navdušeni nad vsakoletnimi vajami iz napovedovanja prihodnosti, vendar pa to počnejo zaradi tradicije, ker to od njih zahtevajo šefi in zato, ker je še vedno zelo priljubljeno med njihovimi vlagatelji. Moja napoved za naslednje leto je, da se bo na finančnih trgih zgodilo veliko neprijetnih dogodkov, pa tudi navdihujočih pozitivnih zgodb o uspehu, nad katerimi pa nimamo kontrole. V resnici nihče ne more napovedovati prihodnosti, tudi če bi imeli popolne informacije o tem, kakšna bo npr. svetovna gospodarska rast, kako se bodo gibale obrestne mere in dobički podjetij.
V letu, ki se počasi poslavlja, so globalne delnice v evrih izgubile nekaj več kot 9 % vrednosti, kar sploh ni tako hudo, če upoštevamo, da je finančne trge največji in najhitrejši dvig obrestnih mer v zgodovini ujel popolnoma nepripravljene. Za povprečnega vlagatelja je bilo najbolj boleče, ker se je zaradi rastoče inflacije in rekordno hitrega dvigovanja obrestnih mer pretrgala običajno blagodejna negativna korelacija med delnicami in obveznicami, zato so vlagatelji v uravnoteženih 60/40 portfeljih dosegli podobne ali celo nižje donose kot vlagatelji v čiste delniške sklade. V tem zahtevnem makrookolju so jo najbolje odnesli tisti vlagatelji, ki niso bili preveč izpostavljeni do komunikacijskih storitev (letos -29% z naložbami, kot so Alphabet (Google), Meta Platforms (Facebook), Tencent in Netflix), trajnih potrošnih dobrin (letos -22% z naložbami, kot so Amazon, Tesla, LVMH in McDonalds) in informacijske tehnologije (letos -20% z naložbami, kot so Apple, Microsoft, Nvidia in Visa) in tisti, ki so pravočasno povečali izpostavljenost do surovin in energije (letos +40%, z naložbami, kot so Exxon, Chevron, Shell in Total). Ker je utež sektorjev surovin in energije v zadnjem desetletju padla z 20 na današnjih 10 %, je za vlagatelje smiselno razmisliti o dodatni izpostavljenosti do tega sektorja, ki omogoča boljšo zaščito pred inflacijo, dodatno razpršitev portfelja in potencialno nadpovprečne donose v novem surovinskem superciklu.
Zanimivo je, da vstopamo v leto 2023 udeleženci na finančnih trgih v leto globoko razdvojeni in v protislovju sami s seboj. Po eni strani rekordnih 45 % pesimističnih profesionalnih napovedovalcev pričakuje recesijo, kar je največ v več kot 50-letni zgodovini te raziskave. Po drugi strani pa finančni analitiki še vedno napovedujejo (pre)visoko, 5-odstotno rast dobičkov podjetij, in 13-odstotno rast delniških trgov.
Trgi v razvoju - Okrevanje predvsem na račun kitajskih delnic
Uroš Selič
specialist za upravljanje
Delniški trgi so novembra nadaljevali z okrevanjem od oktobrskih najnižjih vrednosti, pri čemer so predvsem na račun kitajskih delnic, ki so se v povprečju podražile za skoraj 30 %, največ pridobile delnice trgov v razvoju.
Na Kitajskem smo priča mehčanju politike ničelne tolerance do covid-19. Zgodovinski protesti v več mestih proti strogim ukrepom, ki so se zgodili konec novembra, so prisilili oblasti, da priznajo poraz tako radikalnega pristopa in deloma omehčajo politiko ničelne tolerance do covid-19. Za popolno odpravo politike treba počakati še nekaj časa. Peking skuša z zamudo pospešiti cepljenje med starejšimi in s tem morebiti upoštevali nasvet nemškega predsednika, ki pravi, naj preprosto začnejo uporabljati zahodna cepiva mRNA, da poiščejo izhod iz pandemije. Sprostitve bodo ogromno pripomogle k normalnemu delovanju podjetij, ki so bila zaradi nenehnih karanten precej prikrajšana.
Gospodarski podatki na Kitajskem so presenetili predvsem v negativni smeri. Kazalnik skupnega proizvodnega in storitvenega sektorja (Caixin Composite PMI) se je ustavil pri 47 točkah, uvoz pri -0,7 % letno in maloprodaja pri -0,5 % letno , kar še naprej nakazuje na upočasnitev aktivnosti kitajskega gospodarstva. Kitajske oblasti, ki si zelo prizadevajo ublažiti in umiriti nastalo krizo na nepremičninskem trgu, so nedavno sprejele šestnajst novih ukrepov, ki se nanašajo na ohranjanje kreditne sposobnosti gradbincev in nepremičninskih podjetij, in bodo za nekaj časa zagotovo izboljšale aktivnost na stanovanjskem trgu.
Slovenija – Visoka stopnja vključenosti v mednarodno menjavo
Uroš SeličLetna inflacija v Sloveniji se je novembra ponovno zvišala in ostaja visoka, 10-odstotna. Na mesečno inflacijo so najbolj vplivale višje cene naftnih derivatov, ki so prispevale 0,4 odstotne točke.
So pa se po dolgem obdobju rasti cen na mesečni ravni cene uvoženih proizvodov v oktobru 2022 v povprečju znižale za 0,6 % (nazadnje so bile nižje oktobra 2020). Najbolj so se znižale cene v skupini oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 46,2 %). Cene uvoženih proizvodov so bile oktobra za 0,6 % nižje kot v septembru, pri čemer so se cene proizvodov, dobavljenih iz držav v evrskem območju, znižale za 0,3 %, cene proizvodov, uvoženih iz držav zunaj evrskega območja, pa za 0,9 %.
Pomen vključenosti v mednarodno okolje za slovensko gospodarstvo narašča. Vrednost izvoza blaga in storitev je leta 2021 predstavljala 83,6 % BDP, vrednost uvoza blaga in storitev pa 77,3 % BDP. To je bilo za 5,9 oziroma 8,8 odstotne točke več kot v pandemičnem letu 2020 in na skoraj enaki ravni kot v letu 2019. Stopnja vključenosti Slovenije v mednarodno menjavo blaga, merjena s kazalnikom tržne integracije v blagu (povprečje vrednosti izvoza in uvoza blaga v vrednosti BDP), je bila z vrednostjo 66,7 % med članicami EU med najvišjimi.
Največja slovenska farmacevtska družba, Krka d. d., je sredi novembra objavila kvartalno poslovno poročilo in prijetno presenetila vlagatelje. Krka je v devetih mesecih letos ustvarila 1,2365 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za pet odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega, že tako rekordnega leta. Čisti dobiček skupine Krka je znašal 301,7 mio EUR in je bil 26 % večji kot
v enakem lanskem obdobju. Njegov delež v prihodkih od prodaje je znašal 24,3 %. Prav tako so dvignili napovedi za letošnji rezultat, ki bo krepko presegel načrt. Uprava ocenjuje, da bodo v letu 2022 presegli načrtovano prodajo in čisti dobiček ter prodali za 1,67 milijarde evrov izdelkov in storitev ter ustvarili čisti dobiček v vrednosti okoli 360 milijonov evrov. Delež EBITDA v prodaji bo presegel 25 odstotkov.
Dolžniški trgi – Pozitiven november
Jure Rogač
specialist za upravljanje
November je je bil za večino obveznic pozitivni mesec tako v Evropi kot v Ameriki. Podatki o nižji inflaciji so na trgu ustvarili pozitiven sentiment investitorjev, saj bi tako lahko centralne banke začele temeljne obrestne mere dvigovati z nižjim tempom kot do sedaj. Zahtevna donosnost na 10-letno nemško obveznico je v novembru padla za -21 bazičnih točk na 1,9 %, v Ameriki pa je bil padec za obveznico iste ročnosti dvakrat večji, za -44 bazičnih točka na 3,6 %. Nižji zahtevani donosi povzročijo višje cene obveznic, kar se je najbolj odrazilo v splošnem indeksu držav v razvoju, ki je v enem mesecu pridobil 6,6 %. Sledile so ameriške podjetniške obveznice izven naložbenega razreda s +5,2 % ter evropske obveznice s +3,5 %.
Oktobrska inflacija v Združenih Državah je znašala 7,7 %, kar je manj od septembrske. V državah z evrom je ta znašala 10 %, prav tako manj kot rekordna septembrska. V Nemčiji, ki je najbolj reprezentativna država in tudi gonilna sila Evrope, je inflacija padla na 11,3 %, v glavnem zaradi nižjih cen energije. V boju odmika od ruske energije sta Nemčija in Katar sklenila dolgoročni dogovor o dobavi plina. Država ob Perzijskem zalivu naj bi letno zagotovila 2 milijona ton utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) za obdobje vsaj 15 let od leta 2026 naprej. To bi po vrednostih iz leta 2021 nadomestilo približno 6 % nemškega uvoza iz Rusije.
Ob tem, da se kažejo prvi znaki ohlajanja inflacije, se v Združenih državah upočasnjuje tudi industrijska aktivnost. Sestavljeni indeks nabavnih managerjev (PMI), ki je kazalnik poslovne aktivnosti, se je novembra znižal na 46,3 %. Številka pod 50 pomeni upočasnjeno aktivnost. Kljub temu pa trg dela ostaja dokaj vroč. Podatki o zaposlenosti so na splošno videti robustno, zagon pa se upočasnjuje. Novembra je bilo dodanih novih 263.000 delovnih mest, brez upoštevanja kmetov. To je več od tržnih pričakovanj, a vendar manj od oktobrskih vrednosti.
Čeprav je bil november pozitiven mesec, ni dvoma, da bo do konca leta nepredvidljivo. Trgi bodo v pričakovanju novih podatkov o inflaciji, morebitni recesiji in ukrepih centralnih bank zelo občutljivi, kar se bo odrazilo v visokih nihanjih vrednosti indeksov.
Podatki na dan 30.11.2022