080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi - Triumf optimistov
Damjan Kovačič
upravljavec - analitik
Vprašajmo se, kakšne donose na delniških trgih bi pričakovali, če bi vnaprej vedeli, da bodo na finančnih trgih leta 2019 osrednje teme anemična gospodarska rast, stagnacija rasti dobičkov delniških družb, brezplodni in toksični trgovinski in geopolitični konflikti, krčenje obsega svetovne trgovine, recesija v proizvodnem in avtomobilskem sektorju, pesimistični vlagatelji ter visoki odlivi iz delniških skladov?
Če bi vnaprej vedeli, kakšna poplava negativnih in depresivnih novic nas čaka v letu 2019, bi večina vlagateljev reagirala emocionalno in bi se verjetno umaknila v »varno zavetje negativnih donosov« netveganih naložb. No, vse to se je med letom v resnici zgodilo, vendar so prestrašeni vlagatelji zaman čakali na večje pretrese na borzah.
Ampak to še ni vse! Na začudenje velike večine udeležencev na trgih so biki popolnoma povozili medvede, saj so letos svetovni delniški trgi pridobili že več kot 20 odstotkov vrednosti, desetletje, ki mineva, pa bo očitno prvo v zgodovini brez ene same recesije v ZDA. V primeru, da v letu 2020 ne bo prišlo do večjih zunanjih gospodarskih šokov, ocenjujem, da znaša verjetnost recesije v ZDA okoli ena proti tri, kar pomeni, da je zelo verjetno nadaljevanje najdaljše gospodarske ekspanzije, ki jo spremlja rekordno visoka zaposlenost in pozitivni trendi na delniških trgih.
Borzni indeksi razvitih trgov so v letošnjem letu do 6. decembra v evrih v povprečju pridobili četrtino vrednosti: S&P 500 (+29 %), Dow Jones (+23 %), tehnološki Nasdaq (+33 %), evropski Stoxx Europe 600 (+21 %), nemški DAX (+21 %), japonski Nikkei (+23 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (+25 %).
Trgi v razvoju - Bo, ne bo, bo, ne bo, bo…
mag. Jure Dubravica
direktor sektorja upravljanja naložb
V času pisanja tega prispevka je mnenje večine udeležencev kapitalskih trgov, da vseeno bo. Ne bo pa nihče presenečen, če še ne bo.
Znova so v ospredju pogajanja med ZDA in Kitajsko. Že skoraj dve leti je od tega, kar se je vse skupaj začelo. Povod za konflikt je velik trgovinski primanjkljaj ZDA v trgovanju s Kitajsko. V tokratnih pogovorih je fokus na delnem trgovinskem dogovoru imenovanem Faza ena. Delnem zato, ker celotnega dogovora očitno ni mogoče doseči - vsaj ne tako, kot so si zamislili v ZDA. Med letom je bilo že več poskusov usklajevanja, a vsi so padli v vodo. Prvi nas je o tem obveščal kar ameriški predsednik Donald Trump s svojim neposrednim tvitanjem.
Najnovejša ideja v nastajanju je tako delni dogovor. Ali bo sklenjen in kdaj, je težko napovedati. Trenutno je zaokrožila informacija, da bi se obe državi lahko uskladili še letos. Slikovit opis uradnika iz pogajanj je, da sta si državi le še milimeter narazen. Ameriška stran si prizadeva, da bi Kitajska občutno povečala uvoz ameriških kmetijskih pridelkov, v višini 50 mrd USD v času dveh let. V kolikor se uskladijo, bodo ZDA opustile posamezne obstoječe tarife na uvoz kitajskega blaga. Zaenkrat je še vedno v veljavi načrt za dodatne obremenitve kitajskih izdelkov v višini 160 mrd USD, ki stopi v veljavo s 15. decembrom. Pri tem gre za potrošne dobrine, kamor sodijo tudi računalniki in pametni telefoni, pomembni kitajski izvozni artikli za ZDA. Dogovor naj bi vključeval tudi sprostitev ovir za vstop na kitajski trg za finančne storitve in implementacija posameznih zakonov za zaščito intelektualne lastnine. Trenutno se ocenjuje, da so ZDA zaradi nespoštovanja intelektualne lastnine na letni ravni oškodovane za več kot 225 mrd USD. Če bo dogovor sprejet, lahko pričakujemo še Fazo dva, morebiti tudi tri in tako naprej, ki bodo poskušale nasloviti še druga nerešena vprašanja.
Kar je vse skupaj v decembru zavilo v oblak negotovosti, je nenadno sprejetje zakona v ZDA glede Hong Konga in tamkajšnjih človekovih pravic. Uradni Peking je takoj napovedal povračilne ukrepe. Še dodaten pritisk na trge je sprožil sam Donald Trump, ki je v svojem slogu »velikega pogajalca« sporočil, da se mu ne mudi skleniti dogovora in da se lahko pogovarjajo tudi po ameriških predsedniških volitvah. Spekter nesoglasij med državama je vsekakor širok in za glajenja sporov bodo potrebna leta.
Medtem pa se ukrepi, ki jih izvajajo ZDA z namenom zmanjšanja trgovinskega primanjkljaja, prijemajo. Gredo v smeri, ki so si jo začrtali v Washingtonu. Po zadnjih podatkih je v novembru kitajski izvoz v ZDA upadel za 23 %, medtem ko je kitajski uvoz iz ZDA zrasel za 0,3 %. Tudi trgovinski primanjkljaj ZDA je začel v letu 2019 upadati (žal tudi na račun globalnega gospodarstva).
Slovenija - BDP je bil v tretjem četrtletju za 2,3 % višji kot v tretjem četrtletju leta 2018
Uroš Selič
upravljavec - analitik
Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila v novembru 2019 za 1,7 odstotne točke nižja kot v oktobru. Od januarja letos je vrednost tega kazalnika padla za 9,7 odstotne točke in se je tako že precej približala dolgoletnemu povprečju (od tega povprečja je višja le še za 2,7 odstotne točke). Gospodarsko razpoloženje je bilo nazadnje tako negativno konec leta 2014. Znižanje vrednosti tega kazalnika je posledica negativnih vplivov kazalnikov zaupanja v vseh opazovanih dejavnostih. Najbolj je vplival kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 3,9 odstotne točke), sledili so kazalniki zaupanja med potrošniki (za 1,7 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih (za 0,9 odstotne točke), v gradbeništvu (za 0,8 odstotne točke) in v trgovini na drobno (za 0,3 odstotne točke).
BDP je bil v tretjem četrtletju 2019 za 2,3 % višji kot v tretjem četrtletju leta 2018. V mesecih od januarja do septembra 2019 se je BDP glede na enako obdobje prejšnjega leta povečal za 2,7 %.
Največji slovenski farmacevt je v preteklem mesecu objavil odlične poslovne rezultate. Krka je v prvih devetih mesecih 2019 dosegla prodajo v višini 1.090,7 milijona EUR, kar je 12 % več kot v primerljivem lanskem obdobju. Ustvarila je 171,9 milijona EUR čistega dobička oziroma 42 % več kot v enakem obdobju lani. Prodajo so povečali v vseh prodajnih regijah in na večini posamičnih trgov. Po prodaji največja regija je bila Vzhodna Evropa s 339,7 milijona EUR in 31,2-odstotnim deležem. Glede na enako lansko obdobje se je prodaja povečala za 18 %. Sledila je regija Srednja Evropa, ki jo sestavljajo države višegrajske skupine in pribaltske države, s prodajo v vrednosti 252 milijonov EUR in 23,2-odstotnim deležem. Glede na primerljivo lansko obdobje je bila dosežena 5-odstotno rast. Uprava je prav tako dvignila napovedi za do konca leta, saj pričakujejo prodajo v višini 1,4 milijarde EUR, kar bo prineslo več kot 200 milijonov EUR čistega dobička.
Dobre rezultate je objavil tudi Petrol, ki je v prvih devetih mesecih čisti dobiček povečal za 16 % na 80,1 milijona evrov. Nekaj več kot polovico EBITDA je skupina ustvarila s prodajo naftnih derivatov, 19 odstotkov s prodajo trgovskega blaga in povezanih storitev, 10 odstotkov s prodajo drugih energentov, kot sta zemeljski plin in elektrika. Do konca leta skupina Petrol načrtuje prihodke od prodaje v vrednosti 5,6 milijarde evrov in skoraj 100 milijonov evrov čistega dobička.
Dolžniški trgi - Dobre novice so poskrbele za manjši popravek na dolžniških trgih
Mag. Rene Redžič
vodja upravljanja naložb s fiksnim donosom
Na dolžniških trgih je za nami zelo uspešno obdobje. Ob povečanih tveganjih za možnost recesije ter ohlapnejši monetarni politiki centralnih bank so se zahtevane donosnosti obveznic znižale praktično v vseh naložbenih segmentih. Prav tako ostajajo inflacijska pričakovanja omejena navzdol, kar govori v prid nadaljevanju ohlapne monetarne politike. V mesecu novembru je prišlo do manjšega popravka na trgih, zahtevana donosnost obveznic se je tako nekoliko zvišala (najslabše so se odrezale visoko kakovostne državne obveznice). ECB z novembrom ponovno uvaja monetarne spodbude v obliki odkupov vrednostnih papirjev na sekundarnem trgu. ECB bo odkupovala pretežno državne obveznice, vsak mesec pa naj bi za nakupe namenila 20 milijard evrov, brez časovne omejitve.
Inflacija v območju evra je po prvi oceni statističnega urada Eurostat v novembru dosegla 1 % ter se je v primerjavi s prejšnjim mesecem zvišala za 30 bazičnih točk. Ob neupoštevanju cen energije, hrane, alkohola ter tobaka se je letna inflacija zvišala iz 1,1 % na 1,3 %, kar je še zmeraj precej pod ciljno ravnijo pri dveh odstotkih.
Za pozitivne novice je v preteklem mesecu poskrbela Nemčija, kjer so po podatkih inštituta GfK v novembru zabeležili rast potrošniškega sentimenta. Močan potrošnik nosi dobršen del zasluge, da se je tamkajšnje gospodarstvo v tretjem četrtletju izognilo vnovičnemu krčenju in tehnični recesiji. Spodbudne novice prihajajo tudi iz trga dela največjega evropskega gospodarstva, saj je število brezposelnih v novembru nepričakovano upadlo za 16.000 in s tem obudilo upanje na bližajoč se konec upada aktivnosti v predelovalnih dejavnostih.
