080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi: Ekstremni pesimizem = odskočna točka za preobrat?
Damjan Kovačič
upravljavec - analitik
Dogajanje na borzah lahko v zadnjih tednih označimo kot shizofreno, saj je večina svetovnih delniških trgov po vnovični »panični« razprodaji že tretjič zapored zdrsnila v območje korekcije med 10- in 15 % pod oktobrskim vrhom. Najnovejše negativne novice, ki razburjajo finančne trge, so aretacija finančne direktorice Huawei Techonologies, ki naj bi povečevala možnost propada trgovinskih pogajanj, znaki ohlajanja gospodarske rasti in strah pred negativno krivuljo donosnosti ameriških obrestnih mer.
Negativna gibanja na delniških trgih so za vlagatelje vselej neprijetna in boleča. Res je, da najnovejša korekcija na trgih traja že skoraj 80 dni, vendar pa smo imeli v dolgoletnem bikovskem trendu rasti od leta 2009 opravka s štirimi daljšimi in globljimi korekcijami: 2010 (66 dni, -17 %), 2011 (155 dni, -22 %), 2015 (96 dni, -13 %), 2015/16 (100 dni, -15 %) in 2018 (14 dni in -12 %). Ameriški indeks S&P 500 ni lani zabeležil niti enega dnevnega premika, ki bi bil večji od dveh odstotkov - letos je bilo takih premikov že 16. Kljub temu je letošnje koledarsko leto presenetljivo normalno in primerljivo z dolgoletnimi povprečnimi nihanji na borzah. Na letni ravni so nihanja delnic pri 16 % nekoliko nižja od dolgoletnega povprečja, pa tudi največji medletni negativni nihaj delnic je pri -10 % nižji od zgodovinskega povprečja, ki znaša -13 %
Kadar med vlagatelji na trgu vladata tako velik strah in pesimizem, kot v prvih dneh decembra, je to običajno dobra odskočna deska za pozitivni preobrat. Pričakovani statistični donosi v naslednjih treh in šestih mesecih namreč znašajo 4,2 % oziroma 8,0 %, kar je dvakrat več od normalnega povprečja (vir: Charlie Bilello).
Borzni indeksi razvitih trgov so v letošnjem letu do 7. decembra v evrih v povprečju izgubili okoli odstotek vrednosti: S&P 500 (+3,9 %), Dow Jones (+4,1 %), tehnološki Nasdaq (+6,5 %), evropski Stoxx Europe 600 (-11 %), nemški DAX (-19 %), japonski Nikkei (+0,3 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (-1,0 %).
Trgi v razvoju – Sestanek G-20 je dal upanje v rešitev trgovinskega spora
Dr. Uroš Vek
upravljavec naložb
Delniški trgi so v mesecu novembru skušali nadoknaditi padce v oktobru. V celoti to ni uspelo, so pa bili donosi na mesečni ravni pozitivni in za izjemo v tem letu so se bolje odrezali delniški trgi držav razvoju. Indeks delniških trgov držav v razvoju, MSCI EMERGING MARKETS, je v novembru zrastel za 6,5 %, merjeno v evrih, medtem ko je indeks razvitih trgov, MSCI WORLD, zrastel za 2,5 %, merjeno v evrih. Na letni ravni so donosi bistveno slabši. Delniški trgi držav v razvoju so od začetka leta do konca novembra globoko v minusu, in sicer okrog 11 %, medtem ko delniški trgi razvitih držav bistvene spremembe v letu 2018 niso beležili.
Glavno dogajanje za delniške trge in še posebej za delniške trge držav v razvoju je bilo zasedanje skupine največjih svetovnih gospodarstev G-20 v Argentini. Ameriški in kitajski predsednik, Trump in Xi, sta se dogovorila, da bosta za tri mesece odstopila od stopnjevanja napetosti v trgovinski vojni. ZDA so tako odstopile od namer, da bi uvedle 25-odstotne carine na 200 mrd USD uvoza kitajskih izdelkov. Kitajska se je v zameno obvezala povečati nakup ameriških kmetijskih, industrijskih in energetskih izdelkov. To bi posledično pripomoglo k znižanju trgovinskega deficita, ki ga imajo ZDA s Kitajsko. Trgi so to sprejeli kot pozitivno novico in ustrezno odreagirali tako, da so bili zeleno obarvani. Vendar je v naslednjih dneh neodzivnost kitajskih oblasti na pogosta medijska vprašanja pripeljala do dvomov v dogovor. Z zamikom so ga kitajske oblasti potrdile.
Vrednotenja delniških trgov držav v razvoju so bistveno nižja kot pred enim letom, vendar so zgodovinsko gledano rahlo pod povprečjem. V primeru negativnega razpleta trgovinske vojne in agresivnega dvigovanja ameriških obrestnih mer ter hitrejšega gospodarskega zastoja Kitajske so lahko trgi še tudi nižji.
Slovenija – Stabilna gospodarska rast in nizka brezposelnost
Uroš Selič
upravljavec - analitik
Gospodarska rast se je v tretjem letošnjem četrtletju po prvi oceni statističnega urada v medletni primerjavi realno zvišala za 4,8 odstotkov, od začetka leta pa za 4,5 odstotka. Prilagojeni bruto domači proizvod se je medtem v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za 1,3 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za 5 odstotkov. Vrednost izvoza in tudi vrednost uvoza sta v tretjem četrtletju 2018 naraščali nekoliko počasneje kot v zadnjih dveh letih. Izvoz se je okrepil za 5,7 %, medtem ko se je uvoz povečal za 4,3 %. Kljub nižji rasti izvoza in uvoza je zunanje povpraševanje ugodno vplivalo na gospodarsko rast. Zunanjetrgovinski presežek je h gospodarski rasti prispeval 1,7 odstotne točke. Stopnja anketne brezposelnosti se je v Sloveniji v tretjem četrtletju še znižala, saj je znašala 5 odstotkov, kar je najnižje po letu 2008.
Skupina Luka Koper je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 168 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je šest odstotkov več kot leto prej, medtem ko se je čisti dobiček povečal za 22 odstotkov na 49 milijonov evrov. V obdobju januar - september leta 2018 je ladijski pretovor znašal 18 milijonov ton blaga, kar je na ravni pretovora primerljivega obdobja leta 2017. V mesecu marcu 2018 je bil dosežen rekorden mesečni ladijski pretovor v višini 2,3 milijona ton blaga.
Devetmesečni dobiček pred obdavčitvijo Skupine Triglav je znašal 69,9 milijona evrov, kar je 8 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Nanj je predvsem vplivalo dobro poslovanje v zavarovalni dejavnosti, medtem ko so bili donosi od naložb skladno s pričakovanji nižji kot v primerljivem obdobju lani.
Dolžniški trgi - Nihajnost se povečuje
Mag. Rene Redžič
upravljavec naložb
Po dolgotrajnih pogajanjih med Evropsko unijo (EU) in Združenim kraljestvom glede izstopa Velike Britanije (VB) iz EU (tako imenovani brexit) so pogajalci sredi novembra dosegli sporazum, hkrati pa ga je po sicer težki razpravi potrdil tudi kabinet britanske premierke Therese May. EU in London sta objavila tudi osnutek ločitvenega sporazuma in oris politične izjave o prihodnjih bilateralnih odnosih. Sporazum morata na strani EU potrditi še parlament in Svet EU, največja preizkušnja pa ga čaka v britanskem parlamentu, kjer bi lahko prišlo tudi do zavrnitve dogovora. Čeprav bi sklepali, da se bo s tem pomembno znižalo politično tveganje v državi, se je zgodilo ravno nasprotno, saj so odstopili nekateri ključni ljudje v vladnem kabinetu, premierka pa že razmišlja o morebitnem spremenjenem dogovoru z EU.
Slabe novice prihajajo tudi iz Italije. Poleg gospodarskega ohlajanja (padec BDP na medletni ravni iz nivoja 1,2 % v Q2 2018 na 0,7 % v Q3 2018) se je Evropska komisija po zavrnitvi italijanskega proračuna za leto 2019 zavzela za sprožitev kazenskega postopka zaradi čezmernega javnega dolga. Italijanski javni dolg namreč znaša okoli 131,2 % BDP.
Ameriška centralna banka (Fed) je na novembrskem zasedanju pričakovano ohranila ključno obrestno mero, ki se nahaja v razponu med 2,0 % in 2,25 %. Kasnejši govor predsednika Fed Jeroma Powella je nekoliko popravil razpoloženje na trgih, saj je ocenil, da je trenutni nivo obrestnih mer rahlo pod nevtralnim nivojem, kar nakazuje na bolj zmerno monetarno politiko v ZDA. Analitiki iz kasneje predstavljenega zapisnika zasedanja sicer sklepajo, da bo v bodoče prišlo do večje nestanovitnosti obrestnih mer, saj se bodo v Fedu pri oblikovanju monetarne politike bolj posvečali gospodarskim razmeram v državi. Trg trenutno s 67-odstotno verjetnostjo (verjetnost se je iz nivoja blizu 80 % konec novembra torej nekoliko znižala) pričakujejo, da bo do naslednjega dviga prišlo še letos, in sicer znova za 25 bazičnih točk. Morebiten dvig ključne obrestne mere bi obrestno mero dvignil na nivo med 2,25- in 2,50 %.
