ZDA stabilne, vendar pod pritiski | SAVA INFOND

Pozornost četrtega kvartala je bila med drugim namenjena predsedniškim volitvam v ZDA, kjer je ponovno prevladala Obamova demokratska stranka. Vsake štiri leta je to dogodek, ki povzroči večjo volatilnost na borzi, vendar na temeljne kazalnike in rezultate podjetij ne vpliva pretirano, kar se je izkazalo tudi tokrat.

Ameriško gospodarstvo je še vedno dokaj stabilno, še posebno, če ga postavimo v vrsto z drugimi šibkejšimi svetovnimi gospodarstvi. Prav tako je v tretjem kvartalu ameriško gospodarstvo napredovalo bolj, kot smo pričakovali, nad pričakovanji je bila tudi mednarodna menjava. Bruto domači proizvod (BDP), ki je najširše merilo zdravega gospodarstva, se je na letni stopnji povzdignil za 2,7 % od julija do septembra, kar je boljše od drugega kvartala, ko je rast znašala 1,3 %.

Trendi pa niso povsod pozitivni. Ameriški potrošniki so v enakem obdobju porabili manj, kot je bilo predvideno. Zmanjšali so zlasti izdatke za bencin in druge potrošne dobrine, povezane z energijo. Potrošnja predstavlja več kot dve tretjini gospodarske aktivnosti v ZDA, ta je v tretjem kvartalu porasla za 1,4 %, kar je manj kot je bilo pričakovano (2 %). Skromna rast zaposlovanja in tanjše denarnice vsekakor pomenijo oviro za krepitev potrošnje.

Dobički ameriških podjetij so se v povprečju na letni ravni povečali za 3,5 %, predvsem zaradi dobičkov finančnih družb. Podjetja pa so sicer zmanjševala porabo v tretjem kvartalu, predvsem pri računalnikih, prevozu opreme in infrastrukturi.

Rast BDP pod 3 % letno ni ravno spodbudna za trg dela. Po ekonomski teoriji bi moralo gospodarstvo letno povečevati svoj BDP za minimalno 3 % letno, da bi se stopnja brezposelnosti znižala za eno odstotno točko. Novembra se je stopnja brezposelnosti znižala iz 7,9 % v preteklem mesecu na 7,7 %. Trend je ugoden, vendar lahko na stopnjo brezposelnosti pomembno vpliva fiskalna problematika, o kateri se bo moral izreči ameriški kongres. 

Tako imenovani fiskalni prepad ('fiscal cliff') predstavlja spremembe, ki bodo sledile ob koncu leta 2012, ko izteče zakon BCA (Budget Control Act), ki je bil sprejet leta 2011. Konec tega leta iztečejo oprostitve plačila davkov na plače, odpravljene bodo določene davčne olajšave za podjetja, dvignila se bo minimalna davčna stopnja, pričeli bi veljati tudi davki, povezani z zdravstveno reformo. Istočasno stopijo v veljavo tudi varčevalni ukrepi, med drugimi znižanje proračuna za obrambo in zdravstveno zavarovanje Medicare, katerih cilj je zmanjšanje deficita. Na ta način bi se državna blagajna sicer okrepila za dobrih 600 mrd USD, vendar bi to lahko ogrozilo gospodarsko rast ZDA, ki bi se tako lahko ponovno znašla v recesiji. Potrebna bo kompromisna rešitev, saj si ponovne recesije nihče ne želi.

Spodaj je prikazana projekcija največjih gospodarstev v letu 2013


vir: CNN Money

ZDA še vedno ostajajo vodilno gospodarstvo, sledita Kitajska in Japonska, Rusija in Indija naj bi v letu 2013 napredovali in tako prehiteli Italijo.

ZDA so na dobri poti kljub temu, da so pred njimi še precejšnji izzivi. V preteklosti so že nekajkrat pokazali, da znajo biti dovolj odzivni pri premagovanju kriz, in tudi zato so obdržali vodilno mesto med gospodarstvi.