Rešitve na obzorju vračajo optimizem | SAVA INFOND

Vse to kliče litanije vlagateljev. Na katerikoli svetovni spletni strani lahko zasledimo takšne zgodbe. Ves ta hrup je postal izredno moteč, vendar - na obzorju se pojavljajo rešitve. 

Kratkoročno gledanje je trenutno nesmiselno, zato se je potrebno osredotočiti na dolgoročno zadane ukrepe. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble verjame, da bo Grčija potrebovala še kakšno desetletje, da se ponovno postavi v gospodarsko konkurenčno pozicijo, hkrati pa poziva voditelje v Italiji in drugih državah, da je sporno napovedovati ukrepe in se k nečemu zavezati, potem pa tega ne izpolniti. Konkretni ukrepi so tisti, ki lahko pomirijo trge in jim dajo nov zagon, saj so vlagatelji naveličani konstantno praznih obljub in debat na račun svojih portfeljev. Morda je znižanje bonitetne ocene Italije in drugih prezadolženih držav v bistvu nova priložnost za hitrejšo uvedbo in izvedbo varčevalnih ukrepov, za katere se sicer zdi, da se prelagajo v nedogled. 

Na splošno smo na trgu priča velikim nihanjem, ki odražajo strah vlagateljev, kateri ostro odreagirajo na vsako negativno naslovnico v medijih. Ta teden so trgi nastopili precej pozitivno, kar je bila prava osvežitev po padcih, ki smo jih doživeli pretekli teden. Predvsem so se dražile delnice finančnih družb, kar se odraža v zelenih številkah na borzah.

Pozitiven preobrat gre pripisati tudi Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), ki je predstavil, skupaj z evropskimi voditelji, nov načrt za reševanje krize. Odpisali naj bi 50 % grških dolgov, povečali finančno pomoč za države v težavah in uporabili finančne injekcije v velikih evropskih bankah, kjer nimajo dovolj kapitala za spopadanje z nastalo situacijo. ECB naj bi k izboljšanju stanja v kratkem pripomogla z znižanjem obrestne mere.

Korekcije tečajev, ki smo jim bili priča v zadnjih mesecih so bile precejšnje. V zadnjih treh mesecih je index CAC 40 padel za 24 %, FTSE 100 za 11 % in nemški index DAX za 24 %. DAX in FTSE imata največji ponder investicij prav v finančnem sektorju, ki pa je bil v tem času zaradi nezaupanja najbolj pod pritiskom. Ob takšnih padcih je moč zaznati ponovno priložnost. Medtem, ko se povečuje konstruktivno reševanje zadolženih držav, se trg temu primerno odziva.

Da se vrača zaupanje vlagateljev, se izraža tudi v ceni zlata, ki je doživela velik zdrs. Zabeležena so bila rekordna nihanja znotraj enega trgovalnega dne in največji tridnevni padec v zadnjih tridesetih letih. Zlato, ki je pred mesecem dni doseglo ceno 1.900 $ na unčo, je v ponedeljek zdrsnilo na 1.533 $. Cena si je nato opomogla in se povzpela na 1.663 $ na unčo.


Sara Mravlje, analitik naložb