Pregled avgusta 2011 | SAVA INFOND

Kaj je glavni povod zanj? Predvsem pesimizem in panika, ki se zaradi strahu pred ponovno krizo širi na vse svetovne trge in močno vpliva na tečaje. Ta strah morda ni neupravičen, je pa vsekakor pretiran.

V Ameriki je bilo precej napeto, predvsem ko je agencija S&P prvič v zgodovini znižala bonitetno oceno ZDA, kar pa je do neke mere uravnotežila agencija Fitch, ki je ohranila najvišjo oceno AAA.  Vsekakor ameriški kongres daje močan vtis trenutne nepripravljenosti za reševanje problema velike zadolženosti države, problem pa predstavlja tudi visoka stopnja brezposelnosti.

Težko pričakovan govor Bena Bernankeja v Wyomingu sicer ni bil popolnoma v skladu s pričakovanji vlagateljev, je pa bil dovolj pozitiven, da so se tečaji obrnili navzgor. Eden izmed ameriških borznih analitikov je dejal: "Res je, ni prižgal zelene luči za QE3(nov odkup ameriških obveznic), toda prav tako ni prižgal rdeče luči. Ker je poudaril, da inflacija ne povzroča skrbi, je videti, da bo Fed počakal na nove podatke, preden se bo odločil za 3. krog kvantitativnega sproščanja.«

Podobno kot  ZDA se tudi Evropa sooča z določenimi težavami. V začetku avgusta so se začele pojavljati domneve o morebitnem znižanju bonitetne ocene Franciji, kar pa so bonitetne agencije dokaj hitro zanikale. Poleg tega so se začele pojavljati vesti, da je Societe Generale, druga največja francoska banka, na robu propada. Banka je zanikala vse govorice, medtem pa je delnica Societe Generale izgubila skoraj četrtino svoje vrednosti. Ob takšnih dogajanjih je očitno, kako občutljivi so postali finančni trgi, ki drastično reagirajo na vsako slabo novico, medtem ko dobre novice le malo »zacelijo rane«.  

ECB je v avgustu odkupila za rekordnih 22 milijard evrov državnih obveznic, s čemer je skušala omiliti dolžniško krizo v evro območju. Šlo naj bi predvsem za španske in italijanske obveznice, objava pa je vplivala tudi na tečaj evra, ki se je povzpel z 1,442 dolarja na 1,4477 dolarja. Tečaj dolarja se je sicer znižal tudi zaradi nespodbudnih ameriških gospodarskih kazalcev. Švicarski frank je bil v avgustu deležen visokih rasti in padcev. Švicarska centralna banka je zvišala depozite za komercialne banke s 120 na 200 milijard švicarskih frankov. S tem želi znižati vrednost valute, ki je po njenem mnenju še vedno "občutno precenjena“.

Nad delniškimi trgi visi mnogo neznank: dolžniška kriza in stabilnost evra v Evropi, gospodarsko okrevanje in brezposelnost v ZDA, inflacija in gospodarska rast Kitajske in drugih hitro razvijajočih držav, nižanje kreditnih ocen držav s strani bonitetnih agencij… Te in podobne informacije bodo poskrbele za povišano volatilnost na trgih do konca leta, kar pa bo verjetno vplivalo tudi na ceno zlata.

Vlagateljem svetujemo nakupe delniških naložb ob večjih padcih, kot v primeru padca v avgustu. Vsekakor  v takšnih okoliščinah ni smiselno investirati vsega hkrati, obenem pa je treba obdržati uravnoteženo strukturo lastnega portfelja. Poleg delniških naložb je smiselno razmisliti tudi o obvezniških naložbah in o mesečnem varčevanju prek trajnikov v vzajemnih skladih. Gre namreč za enega izmed najboljših dolgoročnih konceptov varčevanja za povprečnega vlagatelja.