Poletna vročica na delniških trgih | SAVA INFOND

Centralne banke, na čelu z ameriško, so v začetku leta 2022 pričele agresivno zviševati obrestne mere, s ciljem ohladiti najvišjo inflacijo po sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pričakovanja borznih analitikov in strategov so bila, da bo obdobje višjih obrestnih mer prineslo recesijo in negativno vplivalo na vrednotenja delnic, ki naj bi končno dobila konkurenco v obveznicah. Ta scenarij se je odvijal vse do oktobra 2022, ko so globalne delnice izgubile skoraj 20 % (merjeno v evrih). Od takrat naprej delnice poznajo le eno pot, in to je pot navzgor.

Delniški trgi so tako v prvi polovici leta nadaljevali v pozitivnem trendu in podirajo rekord za rekordom. Globalni delniški indeks MSCI AC World je pridobil novih 15 odstotkov. Glavno gonilo ostajajo ameriške delnice, ki so vse od finančne krize leta 2008 motor delniških trgov. V prvi polovici leta so dodale dobrih 18 odstotkov (v evrih, kar je 14,5 odstotka v dolarjih). Zaradi njihovega uspeha je delež ameriških delnic v globalnem indeksu že skoraj 65 odstotkov. Če smo po finančni krizi začeli dvomiti v ameriški gospodarski stroj, pa se je še enkrat več izkazalo, kar je ugotovil že Winston Churchill, da bodo Američani vedno storili pravo stvar … ko bodo izčrpali vse druge možnosti.

Danes so ameriške delnice upravičeno v ospredju, saj so njihova podjetja znova v samem osrčju zadnje tehnološke revolucije. Govorimo seveda o umetni inteligenci. Navdušenje nad njo je pognalo delnice Nvidie in ostalih tehnoloških gigantov na nivoje, ki so bili še pred par leti videti kot znanstvena fantastika. Nvidia, ki je ključni igralec pri izgradnji potrebne infrastrukture za delovanje generativne umetne inteligence, je v določenem trenutku postalo največ vredno podjetje na svetu (govorimo o vrednosti preko 3000 milijard dolarjev). Samo letos je delnica Nvidie pridobila več kot 150 odstotkov. Drugi giganti, kot so Microsot, Apple, Alphabet (Google), Meta (Facebook) in Amazon, so ji sledili.

Ta optimizem je privedel do tega, da je za rast delniških trgov odgovorna le peščica podjetij. Howard Silverblatt iz S&P ugotavlja, da če bi Nvidio umaknil iz S&P 500 (indeksa, ki spremlja 500 največjih ameriških podjetij), bi bil donos le še 10,7 odstotka. Če umaknemo še veličastnih sedem (prej omenjenih tehnoloških gigantov), bi bil donos le še 6,3 odstotka. Tako imamo danes eno največjih koncentracij podjetij v ameriškem (in tudi globalnem) indeksu. Deset največjih ameriških podjetij ima že 37-odstotni delež v S&P 500. Delež njihovih dobičkov pa znaša le 24 odstotkov. Optimizem glede bodoče rasti dobičkov teh podjetij je ogromen. Ali je tudi upravičen, pa bo pokazal čas.

Ob navdušenju nad umetno inteligenco je druga zgodba, ki pozitivno vpliva na delniške trge, pričakovanja, da so obrestne mere dosegle vrh in bodo v prihodnjih 12 mesecih občutno nižje kot danes. Evropska centralna banka je že pričela s prvimi nižanji, ameriška naj bi ji sledila, najverjetneje že meseca septembra. Nižje obrestne mere so skoraj nujne, da se obdrži ta tempo na borznih trgih, saj so vrednotenja predvsem ameriških delnic na nivojih, ki že vzbujajo majhno nelagodje. Ampak pustimo te skrbi za jesen, trenutno raje uživajmo poletje ob rekordnih donosih delniških trgov.

Objavljeno v dnevniku Večer, 9. julija 2024 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!