Podjetniške obveznice | SAVA INFOND

Pogled na preteklo dogajanje na dolžniških trgih nam pokaže, da so se med leti 2010 in 2012, torej v času dolžniške krize, podjetniške obveznice investicijskega razreda odrezale bolje od državnih obveznic ter obveznic, izdanih s strani finančnih institucij. Razloge je potrebno iskati v težavah evropskega bančnega sistema ter naraščajočemu javnemu dolgu držav članic evroobmočja. 

Na drugi strani so se evropske družbe vse od začetka finančne krize leta 2008 soočale z oteženimi razmerami na trgu ter se temu tudi dokaj uspešno prilagodile. Čeprav se makroekonomsko okolje v evroobmočju slabša, verjetnost, da bi se kriza ponovila v takšnem obsegu, kot se je leta 2008, ni velika, zato so investitorji v letu 2012 naložbene priložnosti iskali predvsem med podjetniškimi obveznicami tako investicijskega kot tudi neinvesticijskega razreda. Tako je denimo primerjalni indeks podjetniških obveznic investicijskega razreda iBoxx EUR Corporates v letošnjem letu porasel za slabih 13 %.

Trendu zniževanja zahtevane donosnosti podjetniških obveznic so sledili tudi izdajatelji dolga. Tako je denimo vrednost izdaj podjetniških obveznic na svetovni ravni v letošnjem letu presegla 3.800 mrd USD ter se s tem močno približala rekordnemu letu 2009, ko se je vrednost izdaj približala meji 4.000 milijard dolarjev. Stopnja neplačil obveznosti izdajateljev iz naslova kuponov ostaja na zgodovinsko nizkih ravneh in obrestno breme za podjetja, ki tovrstne obveznice izdajajo, se znižuje.

Kako pa slovenski trg podjetniških obveznic?
Za slovenska podjetja bi bil dober test kreditne sposobnosti izdaja lastnih obveznic, razvoj trga dolžniških vrednostnih papirjev pa je gotovo eden izmed korakov izhoda iz finančne krize. Pogled na trg dolžniških instrumentov v Sloveniji pokaže, da je takšen korak težko izvedljiv. Po podatkih Banke Slovenije so namreč podjetja z izdajami obveznic v letu 2011 zbrala le 63 milijonov evrov. Upoštevajoč tržno kapitalizacijo obveznic, ki so uvrščene v segment obveznic na Ljubljanski borzi, lahko ugotovimo, da največji delež tržne kapitalizacije z 92,1 % zavzemajo državne obveznice, sledijo bančne obveznice s 5 % ter podjetniške obveznice z 2,6 %.

Izdajatelji dolga lahko z izdajo obveznice pridobijo ugodnejšo ročnost posojila in večje število posojilodajalcev. Pri tem je pomembno, da je znesek zadolžitve dovolj visok (najmanj 20 mio EUR), da preseže kritično maso in je potem naložba potencialno zanimiva za širši krog investitorjev. Ob upoštevanju zgornjega pogoja lahko ugotovimo, da v Sloveniji ni veliko podjetij, ki so dovolj velika in finančno dovolj zdrava za izdajo obveznic.

V nasprotju z drugimi srednjeevropskimi državami v Sloveniji ni razvitega namenskega varčevanja gospodinjstev, posledično ni veliko zanimanja za obveznice kot obliko finančne naložbe. Kot kupci dolga se tako običajno pojavljajo domači institucionalni investitorji, saj tujih investitorjev obveznice slovenskih podjetij večinoma ne zanimajo zaradi državnega tveganja, ki ga nosi Slovenija, ter zaradi neizdelane mednarodne bonitetne ocene pri glavnini slovenskih podjetij, ki bi doprinesla k večji prepoznavnosti podjetij v tujini.

Nadalje velja omeniti visok strošek financiranja za večino potencialnih izdajateljev dolga. V Sloveniji namreč povprečna obrestna mera na dolgoročne depozite presega 4 %. Glede na to, da imajo depoziti ugodnejšo davčno obravnavo kot drugi dolžniški instrumenti, postane za investitorje, upoštevajoč davčni učinek, naložba v dolžniške instrumente zanimiva v primeru ponujene obrestne mere, ki presega 6 %. Če k temu dodamo še nekaj premije za deželno tveganje, se strošek financiranja za izdajatelje dolga še dodatno poviša. Iz zgoraj navedenega lahko sklepamo, da trenutno makroekonomsko okolje ne omogoča uspešnega razvoja trga podjetniških obveznic v Sloveniji.