O pokojnina, kdo bo tebe dočakal | SAVA INFOND

V zadnjem obdobju poteka razgreta polemika glede pokojninske reforme. Daljšanje življenjske dobe in povojna baby-boom generacije, ki je odšla v pokoj, sta na široko odprla škarje dosedanjemu medgeneracijskemu dogovoru. Pred desetimi leti smo si začrtali razvoj, ki temelji na treh stebrih. Prvi steber je obvezno pokojninsko zavarovanje in je osnova medgeneracijskega dogovora. Prav v tem stebru bomo deležni največjih sprememb: daljšanje starostne omejitve za upokojitev, daljše povprečno obdobje za izmero pokojnine in zaostajanje rasti pokojnin za inflacijo. Drugi steber predstavlja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (poslej PDPZ). To pokojninsko zavarovanje ni obvezno in v Sloveniji je v PDPZ, pretežno prek kolektivnih zavarovanj, vključena le polovica vseh zaposlenih. Tretji steber formalno ni opredeljen in predstavlja vse oblike individualnega varčevanja oz. investiranja, od depozitov, obveznic, delnic, žlahtnih kovin do nepremičnin.

Strategija varčevanja

Pri varčevanju moramo slediti naslednjim kriterijem: stroškovno učinkovito, transparentno, fleksibilno in davčno ugodno. Nismo pozabil na donos, vendar je ta povezan s tveganjem in to mora biti v skladu z naložbenim ciljem.
Naložbena strategija naj temelji na t.i. »life-cycle«, kjer stopnjo tveganja znižujemo sorazmerno približujočemu se naložbenemu cilju. V praksi to pomeni, da si v začetku varčevalnega obdobja lahko privoščimo večje tveganje oz. delniške vzajemne sklade z agresivnejšo naložbeno politiko. S časom pa te naložbe usmerjamo v sklade z nižjo stopnjo tveganja. Cilj te strategije je minimalizirati tveganje, da bi nam ob koncu varčevanja pretresi na kapitalskih trgih ogrozili naložbeni cilj. Podskladi krovnega sklada nudijo tudi davčni plašč uravnavanju tveganja naložbe saj prenosi med vzajemnimi skladi znotraj krovnega sklada ne povzročajo davčnih dogodkov. Davčno okolje za vzajemne sklade je sicer enako kot za ostale vrednostne papirje, obdavčeni so ustvarjeni kapitalski dobički. Prav pri pokojninskem varčevanje je smiselno izkoristiti dvajsetletno varčevalno obdobje, saj po sedanji davčni zakonodaji kapitalski dobički po preteku 20 let od vplačila niso več obdavčeni.

Krovni sklad – optimalen tretji steber

Varčevanje v podskladih krovnega sklada je stroškovno učinkovito, saj z mesečnim vplačilom nekaj deset evrov vlagatelj sodeluje v premoženju podsklada, ki je razpršeno v večje število različnih vrednostnih papirjev. KBM Infond, na primer, ponuja t.i. varčevalni načrt, ki vlagatelja nagrajuje s padajočimi vstopnimi stroški. Davčne ugodnosti in stroškovna politika KBM Infonda vlagatelju omogočajo popolno fleksibilnost naložbe, saj lahko vlagatelj lahko praviloma brez stroškov in brez takojšnje obdavčitve prenaša premoženje med različno tveganimi podskladi znotraj krovnega sklada.

Poslovanje vzajemnih skladov je transparentno in kontrolirano s strani organov nadzora - ATVP, skrbniške banke, zunanje in notranje revizije. Dnevne vrednosti enot premoženja so javno objavljene v časopisju in internetnih portalih.

Nazadnje ne smemo zanemariti dejstva, da vlagatelji s privarčevanimi sredstvi prosto razpolagajo in tako imajo rezervo, če se v življenju kaj zalomi. Res pa je, da se s predčasnim dvigom oddaljijo od naložbenega cilja, izplačevanja dodatka k pokojnini. In še zadnja prednost – premoženje vlagatelja, ki je umrl preden je izkoristil vse privarčevano v skladih, je predmet dedovanja.

Prihodnost varčevanja za pokojnino

Prihodnost je finančna sestavljanka – delodajalec odvaja prispevke za pokojninsko zavarovanje, delodajalec ali sami poskrbimo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje z zagotovljenim minimalnim donosom, vsak vlagatelj sam pa še za dodatne prihranke. Tako bodo tudi po upokojitvi mesečna nakazila iz več virov lahko ustvarila pokojnino, s katero bo življenje takšno, kot si ga želite.