Nizka cena nafte je priložnost | SAVA INFOND

Leto 2014 bo na finančnih trgih brez dvoma zaznamoval zgodovinski zlom cen surove nafte. Surova nafta se je od začetka poletja pocenila za skoraj 40 %, od tega za polovico v zadnjem mesecu dni. Še pred nekaj tedni si nihče ni upal napovedovati, da bi se lahko povprečne cene nafte v letu 2015 gibale v razponu med 60 in 80 dolarji za sodček. To se zdi danes precej realen scenarij, če predpostavljamo, da se bo povpraševanje vrtelo pri 93 milijonih sodčkov na dan in bo na trgih za okoli milijon in pol sodčkov presežne ponudbe.

V boju za prevlado na naftnih trgih bomo v spopadu velikanov, enkrat za spremembo, zmagovalci svetovni porabniki, ki bomo imeli v žepu nenadoma več kot 1300 milijard dolarjev dodatnih denarnih sredstev, ki jih bomo lahko preusmerili v potrošnjo ali v druge namene. Nižje cene nafte imajo namreč za potrošnika in gospodarstvo podoben učinek kot znižanje davkov. Na splošno pomenijo veter v jadra globalni rasti in imajo izrazito negativni vpliv na inflacijo. Za 30 dolarjev nižje cene nafte prinašajo tudi do pol odstotne točke višjo globalno rast in za odstotek nižjo inflacijo.

Za vlagatelje na delniške trge je pomembno, da bodo centralne banke držav v razvoju in ECB s tem dobile dodatni manevrski prostor za spodbujanje gospodarske rasti. Globalne nominalne obrestne mere bodo še naprej na zelo nizkih ravneh, pri okoli 2 %, realne obrestne mere pa se bodo gibale okoli ničle ali pa celo ostale rahlo negativne.

Analitiki na Wall Streetu kot vedno napovedujejo, da se bo tudi v naslednjem letu nadaljeval bikovski trend na svetovnih delniških trgih. Ameriške delnice naj bi v naslednjem letu zrasle za okoli 6 %, indeks S&P 500 pa naj bi dosegel vrednost 2200 indeksnih točk. Ciljne vrednosti borznih napovedovalcev vremena se gibljejo v razponu +/- 5 % med 2300 in 2100, prav tako pa med njimi ne opažamo omembe vrednih vsebinskih razhajanj. 

Čeprav težko pričakujemo nadpovprečno rast svetovnega BDP, je pomembno, da praktično noben vodilni ekonomski indikator ne kaže, da bi se lahko bližala nevarnost recesije v ZDA ali v svetu. V teh razmerah in v okolju realno negativnih obrestnih mer vlagatelji preprosto nimajo prave alternative delnicam. V letih, ko ni bilo recesije, je indeks S&P 500 po drugi svetovni vojni dosegel pozitiven donos v 80 % primerov, njegov povprečni letni donos pa je znašal 11 %.

Padec cen nafte bo imel med razvitimi trgi največji pozitivni vpliv na japonsko gospodarstvo, kjer že opažamo rast inflacijskih pričakovanj. V anketi Merrill Lyncha je v seštevku 57 % globalnih upravljavcev investicijskih skladov v svojih skladih nadpovprečno izpostavljenih do delniških naložb na Japonskem. Delnice na tokijski borzi so v primerjavi z obveznicami najcenejše v zadnjih 20-ih letih, poleg tega pa lahko v letu 2015 na Japonskem pričakujemo najvišje stopnje rasti dobičkov podjetij na razvitih trgih.