Na borzah dober konec tedna | SAVA INFOND

Novica, da Grčiji v letošnjem letu ne bo uspelo zmanjšati proračunskega primanjkljaja na načrtovanih 7,6 % BDP (približno 18,7 mrd EUR), je v začetku prvega tedna oktobra zamajala borzne trge ter ponovno razširila zaskrbljenost glede morebitnega grškega bankrota. MDS je izračunal, da za rešitev Grčije potrebujemo še dodatnih 200 mrd EUR. Dobre novice pa so do konca tedna ozelenela borzne tečajnice.

Glede problema Grčije Sarkozy in Merklova nista enotna. Merklova se je zavzela za dokapitalizacijo bank, še vedno pa močno nasprotuje evroobveznicam in vsakršnemu  odpisovanju dolga Grčiji. Sarkozyu takšen predlog ni najbolj po godu, saj bi precej škode utrpele prav francoske banke, zato se bolj nagiba k uporabi vseh možnih sredstev, da do bankrota Grčije sploh ne bi prišlo. Je pa novica o podpori bančnemu sektorju blagodejno vplivala na delnice družb finančnega sektorja. 

Prav zaradi počasnega okrevanja evropskega gospodarstva in navsezadnje ameriškega gospodarstva je Goldman Sachs zmanjšal globalno napoved gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto ter napovedal recesijo Nemčiji in Franciji. Oceni se je pridružil tudi Morgan Stanley, dodal je le, da recesija najverjetneje ne bo tako huda, kot je bila leta 2008.

Svet se je poslovil od velikega vizionarja, Steva Jobsa, ki je umrl 5. oktobra. Družba Apple ne bo nikoli več enaka, najverjetneje pa tudi delnica družbe zaradi tega ne bo več imela tolikšne premije kot v preteklosti.

Poslavlja se tudi prvi mož ECBja Trichet. Nasledniku zapušča velik izziv, braniti Evropo pred kolapsom. Na zadnjem sestanku  so ohranili osrednjo obrestno mero in pripravili dodatnih 40 mrd  EUR za odkupe obveznic. Na naslednjem sestanku morda že lahko pričakujemo znižanje obrestne mere, še posebej, če se bo dolžniška kriza zaostrovala.

Iz ZDA prihajajo spodbudne novice.  V septembru so ustvarili 103.000 novih delavnih mest in s tem zadržali stopnjo brezposelnosti na 9,1 %.  Številka je močno presenetila trg, saj so analitiki pričakovali le 55.000 novih delavnih mest. Razmere na trgu dela se torej ne poslabšujejo, hitrejša rast zaposlovanja daje slutiti, da ameriški podjetniki vseeno menijo, da recesija ni najbolj verjetna, in to kljub temu, da je stopnja brezposelnosti še vedno boleče visoka. Da bi znižali stopnjo brezposelnosti za 1 % na letni ravni potrebuje ZDA mesečno 200.000 novih delavnih mest.

Optimistični postajajo tudi strategi z Wall Streeta. V Bloombergovo raziskavo jih je bilo zajetih dvanajst in po njihovem mnenju nas čaka največji skok indeksa S&P v zadnjih 13 letih. Indeks naj bi do konca leta porasel za 15 % in leto zaključil pri 1.300 točkah. V prid napovedi govori dejstvo, da je omenjeni indeks samo v tretjem kvartalu izgubil 14 %, od vrha v aprilu pa je nižji za 20 %. Razmerje cena/dobiček na delnico indeksa je okrog 12, na nivoju leta 2009, kar je precej pod dolgoletnim povprečjem za ta indeks. 


mag. Barbara Gačnik
namestnica direktorja sektorja upravljanja naložb