080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Borzni indeksi tako po slabih dveh mesecih znova naskakujejo najvišje vrednosti vseh časov, prav tako ni zanemarljiv podatek, da so se veselici na delniških trgih končno pridružile manično depresivne kitajske delnice, ki so se od januarskega dna z več kot 20-odsotno rastjo prebile v območje bikovskega trenda rasti. O tem, kako globoko zamrznjeni so bili tečaji kitajskih delnice, pove podatek, da so trenutne nivoje delnice prvič dosegle davnega leta 2006, še bolj pa je neverjetno, da so tečaji delnic še vedno za okoli 60 odstotkov nižji, kot so bili na vrhu BRIC evforije konec leta 2007.
Pomen prodornih tehnoloških družb
Pred 27 leti je prvič začela kotirati na borzi družba Amazon, ki je danes vredna skoraj dva tisoč milijard dolarjev in predstavlja eno od najbolj prepoznavnih zgodb o uspehu, povezano z razvojem interneta, spletne prodaje in digitalnimi storitvami v oblaku. V letu dni po prvi javni prodaji delnic je Amazon dosegel 600 milijonov dolarjev prihodkov, pričakovanja analitikov za letošnje leto pa se gibajo okoli 640 milijard dolarjev.
Če bi po srečnem naključju ob prihodu na borzo vložili tisoč dolarjev v delnico Amazona, bi bil danes vaš začetni vložek vreden 2,5 milijona dolarjev, vas sanjski povprečni letni donos pa bi znašal skoraj 25 odstotkov letno. Teh podatkov ne navajamo zato, da bi peli hvalnico družbi Amazon, ampak zato, da podarimo, kako odločilen je prispevek elitne skupine najbolj inovativnih in prodornih tehnoloških družb na pretekle in prihodnje donose delniških naložb.
Kot vlagatelji na javnih delniških trgih se moramo zato vprašati, ali nas mora skrbeti, ker je v zadnjih 30 letih na svetovnih borzah čedalje manj javnih delniških družb, prav tako statistike kažejo, da veliki zmagovalci iz kategorije hitrorastočih podjetij ostajajo v zasebni lasti, namesto da bi se odločile za kotacijo na organiziranih trgih. Od leta 1996 se je npr. v ZDA število javnih delniških družb zmanjšalo za polovico s 7000 na manj kot 4000, kar je primarno posledica živahnih prevzemnih aktivnosti (M&A) na eni strani in pomanjkanja potrebe oziroma pripravljenosti za IPO kotacijo na drugi strani. Kako to, da se pojavlja tako dramatičen primanjkljaj javnih delniških družb v najbolj vznemirljivi dobi inovacij z rekordnim številom zagonskim podjetij?
Zrasla je vloga zasebnega kapitala
Prevzemne aktivnosti so v obdobju rekordno nizkih obrestnih mer pripeljale do tega, da so posamezne panoge bolj koncentrirane, podjetja pa so v povprečju večja, starejša in bolj dobičkonosna kot v preteklosti. Po drugi strani so pred desetimi leti zagonska podjetja prihajala na trg, ko so dosegla 50 ali 100 milijonov dolarjev prihodkov, medtem ko se ta meja danes pomika celo proti milijardi dolarjev, kar poenostavljeno pomeni, da so ob prihodu na trg vredna deset milijard dolarjev namesto ene.
To lahko pripišemo čedalje večjemu vplivu zasebnega kapitala, ki najboljšim hitrorastočim družbam zagotavlja potrebni kapital za rast, likvidnost za opcijsko nagrajevanje zaposlenih, hkrati pa se izognejo vedno večjim regulatornim obveznostim in stroškom, ki so povezani z poročanjem, korporativnim upravljanjem, ESG, aktivističnimi investitorji in podobnim. Ustanovitelji in lastniki družb kot so ByteDance, SpaceX, Shein, Stripe, Databricks in OpenAI, so očitno prepričani, da lahko tudi na srednji in dolgi rok v zasebni lasti ohranjajo optimalno kombinacijo rasti in fleksibilnosti, ne da bi se po nepotrebnem izpostavljali muhasti investicijski javnosti.
Zanimivo bo videti, ali gre za trajno spremembo strukturne narave in bo agresivni privatni kapital še naprej neusmiljeno izrival male vlagatelje, ki tako niso deležni eksplozije rasti vrednosti podjetij v najbolj dinamični fazi rasti ali pa se bo tehtnica morda spet prevesila v prid demokratičnim in transparentnim organiziranim delniškim trgom.
Objavljeno v prilogi Dela Posel & denar, 20. maja 2024
