Borzni trendi - november 2013 | SAVA INFOND

Razviti trgi: Wall Street verjame v Božička




Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik


Pogled na delniški semafor rezultatov je letos posebej razveseljiv na razvitih trgih, saj so ameriške, nemške in japonske delnice letos v evrih pridobile med 15- in 20 % vrednosti.

Dodatni pospešek k nadpovprečni rasti lahko prinese eden najmočnejših sezonskih efektov, tako imenovana Božičkova rast tečajev. Mesec december je namreč s skoraj 75 % verjetnostjo rasti tečajev in 1,7-odstotnim povprečnim donosom najuspešnejši mesec v letu, vendar pa rast do Božiča ne odstopa in je statistično primerljiva z drugimi meseci. Do prave eksplozije rasti tečajev pride šele v zadnjih petih trgovalnih dneh po božiču, ki se običajno nadaljuje še v prve dni novega leta. Sezonski indikator deluje tudi v obratni smeri. Če konec leta ne pride do pobožične rasti tečajev, se trgom v naslednjem koledarskem letu ponavadi ne obeta nič dobrega…

Predvsem v ZDA delnice glede na fundamentalna vrednotenja in rekordne profitne marže vsekakor niso poceni, vendar pa so vrednotenja bolj privlačna drugje po svetu, saj so npr. evropske delnice in države v razvoju vsaj za četrtino cenejše. V svetu je gospodarska rast stabilna, marsikje se celo rahlo krepi. Ne smemo pozabiti, da vlagateljem v specifičnem okolju dolgotrajnih ničelnih obrestnih mer ne ostaja veliko alternativ za delniške naložbe. Do nadaljnjega se zato zdi, da ostaja za delniške trge linija najmanjšega odpora – pot navzgor.

Tudi šefi velikih ameriških korporacij imajo v novem letu velika pričakovanja, 85 % jih pričakuje, da se bo gospodarska rast v prvi polovici leta okrepila, 73 % jih pričakuje rast prodaje, še bolj pomembno pa je, da je zrasel delež vodilnih, ki nameravajo povečati investicije (39 %) in odpirati nova delovna mesta (34 %).

Po drugi strani marsikaterega skeptičnega vlagatelja skrbi, da drug za drugim mečejo puško v koruzo zadnji preostali pesimisti in se institucionalni investitorji daleč najbolj bojijo, da bi zamudili val rasti in zaostali za konkurenco. Med naložbenimi svetovalci je po anketi Investors Intelligence npr. samo še 15 % črnogledih medvedov, kar pomeni, da je med njimi skoraj štirikrat več razposajenih bikov, ki stavijo na nadaljevanje rasti delniških trgov…


Emerging Markets – delniški trgi nadaljujejo z okrevanjem





Uroš Vek,
upravljavec naložb

Novembra trgi v razvoju niso nadaljevali pozitivnega trenda predhodnih dveh mesecev. MSCI Emerging Markets indeks je na mesečni ravni v EUR padel za 1,5 %, MSCI BRIC pa za 0,9 %.

Indonezija je objavilo najnižjo gospodarsko rast v zadnjih štirih letih. V tretjem četrtletju je na medletni ravni gospodarstvo zraslo za 5,2 %, medtem ko je bila v drugem rast še 5,8 %. Centralna banka je v luči kapitalskih odlivov dvignila ključno obrestno mero na 7,5 % - najvišje od leta 2009. Mednarodni vlagatelji zapuščajo Indonezijo, ker smatrajo, da bo prihajajoča sprememba monetarne politike FED-a najbolj vplivala na države z visokim proračunskim primanjkljajem.  V to skupino se uvrščajo še Turčija in Indija.

Novembra je zasedal najvišji organ odločanja kitajske komunistične partije. Sprejel je vrsto ekonomskih in socialnih reform. Na vrhu seznama je boj proti korupciji, omehčanje politike enega otroka (v kolikor je vsaj en starš edinec, lahko ima par dva otroka), fiskalna in davčna reforma ter zadolževanje lokalnih oblasti.

Če podrobneje pogledamo gibanje indeksov v preteklem mesecu ugotovimo, da so se najbolje odrezali argentinski (+ 6,4 %), romunski (+ 4,6 %) in kitajski (+ 3,7 %) indeks, merjeno v evrih. Na drugi strani sta se najslabše odrezala indonezijski (- 9,6 %) in brazilski (- 9 %) indeks.


Slovenija - žarek upanja na boljše čase




Uroš Selič,
upravljavec - analitik


Končno je tudi na slovenskem kapitalskem trgu posijal žarek upanje na boljše čase, saj je za nami že tretji zaporedni pozitiven mesec, česar praktično ne pomnimo od zlatih dni Ljubljanske borze.  Eden najbolj zapostavljenih evropskih delniških trgov je končal trgovanje zadnji dan novembra pri 643 indeksnih točkah, ob relativno slabem mesečnem prometu.

Največ zaslug za rast ima delnica Krke, ki se več kot devet mesecev ni premaknila nikamor, v dobrih dveh mesecih pa nadoknadila zamujeno, pridobila preko 20 % vrednosti in lastnoročno potegnila  slovenski borzni indeks SBITOP. Devetmesečni poslovni rezultate novomeške Krke, ki smo jih nestrpno pričakovali, so na splošno dobri - je pa res, da so analitiki po nadpovprečnih rezultatih v prvem polletju pričakovali večjo rast dobička. Skupina Krka je tako ob 5 odstotni rasti prodaje ustvarila 167 mio EUR dobička iz poslovanja, kar je 21 % več kot lani. Čisti dobiček je znašal slabih 125 mio EUR in je zrasel za 12 %. Za domače in tuje investitorje je ključno vprašanje, ali bo Krki uspelo na srednji rok ohraniti višje marže iz poslovanje. Krka je povišala EBITDA maržo za več kot 2 odstotni točki in dosegla 13 % donos na kapital. Za odgovor na vprašanje pa bomo vendar morali počakati še na mogoče eno ali dve četrtletni objavi.

Za razliko od Krke ima velike težave pri poslovanju Mercator, kjer upravi v skrajno zaostrenih domačih razmerah še ni uspelo preobrniti negativnega trenda. Ob 3,6 odstotnem padcu prihodkov so ustvarili samo 82 mio EUR dobička denarnega toka iz poslovanja EBITDA, kar je 14 % manj kot lani. Pod črto so objavili 17,6 mio EUR izgube, neto zadolženost pa je ostala praktično nespremenjena – skoraj milijardo evrov. Kakorkoli že, če ne drugega, moramo priznati, da so po dolgih letih uspeli zadržati trend padanja tržnega deleža na 31.  Rezultati so se poznali tudi pri tečaju delnice, ki se je spustil pod 70 EUR.

Upajmo, da v zadnjem mesecu leta razpoloženja ne bo pokvarila objava izidov bančnih stresnih testov, predvidoma 13. decembra, ki bo za Slovenijo trenutek streznitve, saj bo končno znana velikost bančne luknje.


Dolžniški trgi - evropska dolžniška kriza se razpleta




mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb


V iztekajočem se letu 2013 lahko ugotovimo, da je bil storjen korak naprej k reševanju dolžniške krize. Deloma je k temu pripomoglo tudi izboljšano makroekonomsko okolje v Evropi, ki se je v drugem četrtletju 2013 vrnila na tako želeno pot gospodarskega okrevanja.

Spomnimo, da je španska vlada še v začetku decembra 2012 uradno zaprosila za 39,5 milijarde evrov pomoči z namenom sanacije bančnega sistema. Slabo leto kasneje lahko ugotovimo, da je bilo prestrukturiranje španskega bančnega sistema uspešno. Glede na napovedi španske vlade je pričakovati, da bo Španija iz programa za reševanje bank v letošnjem letu tudi dejansko izstopila.

Z reševanjem dolžniške krize sta se uspešno spoprijeli tudi Portugalska in Irska. Ključni makroekonomski podatki kažejo na okrevanje portugalskega gospodarstva, ki bi se lahko že v letu 2014 vrnilo na pot gospodarske rasti. Zaupanje investitorjev v portugalsko ekonomijo se je okrepilo, posledično so se stroški zadolževanja države znižali. V tej luči lahko razumemo tudi namero portugalske agencije za dolg (IGC), ki bo odkupila skupno za 27 milijard evrov obveznic, ki zapadejo v letih 2014 in 2015, hkrati pa bodo za enako vsoto izdali obveznice, ki zapadejo v letih 2017 in 2018 ter tako odložili zapadlost finančnih obveznosti dlje v prihodnost.

Na dobri poti k okrevanju je tudi Irska, ki predvideva, da bo izstopila iz 85 milijard evrov visokega programa finančne pomoči sredi decembra 2013. Strogi varčevalni ukrepi so privedli k uspešni konsolidaciji javnih financ, vlada pa bo z izstopom iz programa pomoči ponovno pridobila nadzor nad proračunsko porabo in večjo samostojnost pri uporabi ekonomskih politik.

Okvirno podobo pa dobivajo tudi ukrepi za sanacijo slovenskega bančnega sistema. Trenutno se v desetih bankah, ki skupaj pomenijo približno 70 % slovenskega bančnega sistema, izvajata skrbni pregled sredstev in obremenitveni testi, katerih rezultati bodo znani predvidoma 13. 12. 2013. Izvedba ukrepov v slovenskih bankah bo temeljila na novih pravilih o državnih pomočeh, kjer se kot pomemben kriterij za dopustnost državne pomoči pri reševanju težav bančnega sistema določa ustrezna delitev bremena pri zagotavljanju kapitala banke med državo na eni in delničarji ter upniki te banke na drugi strani.

Ocenjuje se, da bodo slovenske banke potrebovale do 4,7 milijarde evrov svežega kapitala. Država naj bi sredstva zagotovila z zadolževanjem v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna ter s prostimi denarnimi sredstvi državnega proračuna (okoli milijarde evrov), do 3,5 milijarde evrov iz naslova državnih depozitov pri bankah, ki bi se lahko uporabili za dokapitalizacijo bank, preostanek pa iz naslova odpisov oziroma s pretvorbami podrejenega bančnega dolga v lastniški kapital. Prednost pri reševanju bodo predvidoma imele tri največje slovenske banke – NLB, Nova KBM ter Abanka Vipa. Po objavi rezultatov obremenitvenih testov bo Banka Slovenije izdala uredbo o dokapitalizaciji omenjenih bank, ki bodo dokapitalizirane takoj, banke v zasebni lasti pa bodo imele predvidoma 60 dni časa za iskanje kapitala pri potencialnih investitorjih. Gordijski vozel slovenskega bančnega sistema se je torej končno pričel razpletati.