Borzni trendi - november 2012 | SAVA INFOND

Emerging Markets – Kitajska v zagonu in sporu






Uroš Vek
upravljavec naložb

V novembru smo bili priča nadaljevanju pozitivnejših makroekonomskih indikatorjev na Kitajskem. Industrijska proizvodnja je oktobra zrasla za 9,6 %, medtem ko prodaja na drobno za 14,5 %. Indeks nakupnih managerjev (HSBC PMI Manufacturing), ki je eden izmed glavnih vodilnih indikatorjev, je zrastel na 50,5. Prvič po 13. mesecih je presegel mejo 50, ki signalizira rast proizvodnega sektorja, medtem ko vrednost pod 50 kontrakcijo. Pomen tega indeksa je toliko večji, ker gospodarska rast temelji na proizvodnem sektorju. Rast tako ponovno pridobiva zagon. Vprašanje ali bo trajna ali gre zgolj za kratek sezonski premik. 

Rast brazilskega gospodarstva je v tretjem četrtletju znašala 0,6 % na medletni ravni, kar je pod pričakovanji. Peto četrtletje zapored so se znižale investicije, medtem ko potrošnja ostaja glavni vir rasti. Predsednica Dilma Rousseff je sprejela nekatere ukrepe, kot so znižanje davkov in investicijski projekti, ki pa za enkrat še ne kažejo pozitivnih učinkov. 

Drugi pomemben fokus v preteklem mesecu so bili nemiri in nesoglasja v nekaterih državah v razvoju. Kitajska zadnje čase izkazuje vse več teženj po lastništvu Južno kitajskega morja, pod katerim domnevajo velika surovinska nahajališča predvsem nafte in zemeljskega plina. Sosednje države, kot so Filipini, Vietnam, Tajvan, Malezija in Indonezija, sicer na diplomatski ravni odkrito izražajo nezadovoljstvo. Prav tako je ponovno zavrelo v Egiptu, kjer je novoizvoljeni predsednik Morsi padel v nemilost. Opozicija in protestniki predsedniku očitajo sprejem zakona, ki ga postavlja nad ustavno sodišče in s tem nad vladavino prava. Pomemben odgovor bodo Egipčani dali v sredini decembra, ko bodo odločali o novi ustavi.

V preteklem mesecu delniški trgi držav v razvoju niso izkazovali enotnega gibanja. Merjeno v evrih sta se najslabše odrezala brazilski in kitajski indeks, medtem ko sta se najbolje odrezala indijski in filipinski delniški trg.


Razviti trgi - Privlačni letni donosi kljub strahu pred ameriškim davčnim prepadom





Damjan Kovačič
upravljavec - analitik

Svetovni finančni trgi so bili meseca novembra, prvič po pomladni razprodaji, v precejšnji nemilosti vlagateljev. Ameriški delniški indeks S&P 500 je namreč ponovno zdrsel več kot dva standardna odmika pod svoje 50-dnevno drseče povprečje, kar smo sredi novembra ocenili kot kratkoročno dno in napovedali pozitivni popravek tečajev. V drugi polovici meseca se je nato v resnici zgodil tehnični odboj, predvsem po zaslugi vodilnega sektorja informacijske tehnologije, ki je s 7-odstotnim odbojem od novembrskega dna ponovno potisnil tečaje delniških trgov v območje rasti nad 200-dnevno drseče povprečje. 

Kapitalski trgi so po ameriških predsedniških volitvah vedno bolj nemirni zaradi tako imenovanega davčnega prepada (davčni prepad = kombinacija poteka davčnih olajšav in ostrega reza proračunskih izdatkov v višini 600 mrd USD oz. med 3 do 4 % BDP-ja, s katerimi želijo v ZDA uravnotežiti javne finance). Anketa Merril Lyncha med institucionalnimi upravljavci premoženja kaže, da je že od poletja naprej ameriški davčni prepad močno zasenčil evropsko dolžniško krizo kot največjo nevarnost za globalno ekonomijo in kapitalske trge. Skoraj vsakega drugega profesionalnega upravljavca skrbi davčni prepad, medtem ko se zaradi evropske dolžniške krize ponoči zbuja samo še vsak četrti profesionalni investitor.

Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so letos, preračunano v evrih, dosegli zelo privlačne donose, saj so do konca novembra pridobili med 5 in 26 odstotkov vrednosti: S&P 500 (+10,9 %), Dow Jones (+5,1 %), Nasdaq (+14 %), evropski Euro Stoxx 600 (+13,1 %), nemški DAX (+26,3 %), japonski Nikkei (+3,9 %) in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+9,7 %).


Slovenski borzni trg -  Mesec november v znamenju rezultatov poslovanja





Marko Tomanič
upravljavec naložb

Mesec november je že tradicionalno obarvan z objavami poslovnih rezultatov za obdobje prvih devet mesecev oz. tretjega četrtletja 2012. Zato bomo v tem prispevku osvetlili poslovno uspešnost nekaterih ključnih slovenskih družb, ki v grobem nakazujejo tudi splošno klimo v gospodarstvu.

Krka
Slovenski farmacevt nadaljuje s pozitivnim trendom rasti, prihodke je v prvih devetih mesecih na medletni ravni povišal za 7 % na okoli 752 mio EUR, kar je bolje od internih napovedi podjetja. Največje rasti prihodkov so bile dosežene v tujini, v jugovzhodni Evropi (okoli 26 %), izkazan dobiček pa je znašal 107,5 mio EUR, kar je na nivojih lanskih devetmesečnih rezultatov.

Mercator
Največji trgovec v Sloveniji nadaljuje z negativno dobičkonosnostjo tudi v prvih devetih mesecih poslovanja. V omenjenem obdobju  je družba pridelala 22 mio EUR izgube, prihodki pa so se okrepili za 0,7 % na 2,14 mrd EUR. Pretekli poslovni model vse resneje vpliva na slabo poslovanje, obeti za vroče pričakovano monetizacijo nepremičnin pa se oddaljujejo v prihodnost.

Petrol
Relativno dobro se godi v naftnem trgovcu, saj so bili prihodki od prodaje v prvih devetih mesecih na medletni primerjavi višji za okoli 18 % (znašali so okoli 2,8 mrd EUR). Predvsem so izrazite rasti dosegli v energetski divizije (70 % rast), čeprav energetika do sedaj predstavlja okoli 7,8 % obsega poslovanja. Čisti dobiček je v prvih devetih mesecih porasel v primerjavi z enakim obdobjem lani za 16 % na 41,9 mio EUR.

Telekom Slovenije
Kljub krčenju obsega poslovanja in padanju tržnega deleža Skupine Telekom, pa lahko ponovno poudarimo vidno racionalizacijo poslovanja, ki se izraža na boljši učinkovitosti in profitabilnosti poslovanja. V prvih devetih mesecih je skupina dosegla padec prihodkov za 4 % na slabih 596 mio EUR prihodkov, čisti dobiček pa je porasel za 11 % na 41,9 mio EUR. 

Gorenje
V tretjem četrtletju 2012 je družba na medletni ravni izkazala padec prihodkov za 1,5 % ter čisto izgubo v vrednosti 8,7 mio EUR. Argument za negativni poslovni izid je v neugodnem razmerju med posameznimi stroški, kjer prevladuje delež nespremenljivih stroškov.

Luka Koper
Slovenski ladijski prevoznik je v prvih devetih mesecih 2012 na medletnem nivoju ustvaril 2,4 % porast poslovnih prihodkov na okoli 108 mio EUR. Čisti dobiček se je občutneje okrepil relativno na lansko obdobje, pristal je na 8,3 mio EUR.  

Pozavarovalnica Sava
Najresnejša kandidatka za prevzem 51 % deleža v kapitalu Zavarovalnice Maribor je v prvih devetih mesecih zabeležila 6,7 % rast bruto premij (215,8 mio EUR). Čisti dobiček je znašal 11,9 mio EUR, kar je enormni premik glede na leto 2011. 

Zavarovalnica Triglav
Največja slovenska zavarovalnica je v prvih devetih mesecih izkazala za 732 mio EUR bruto pobranih premij ter čisti dobiček v višini okoli 50 mio EUR. Vsi poslovni parametri prav tako kažejo na izboljšanje učinkovitosti poslovanja ter dobičkonosnosti.

Nova KBM
Slabše se godi v drugi največji slovenski banki. Negativni učinki poslovnega okolja se kažejo tudi v rezultatih poslovanja. Padec čistih obresti v tretjem četrtletju znaša 29 %, oslabitve in rezervacije pa so v prvih devetih mesecih znašale 148,5 mio EUR, izguba prvih devetih mesecev pa znaša 97,6 mio EUR. 

V mesecu novembru se je nadaljeval trend anemičnosti slovenskega kapitalskega trga, SBITOP je ostal na enakih nivojih kot v mesecu oktobru.


Dolžniški trgi - napredek pri reševanju dolžniške krize





mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb

V mesecu novembru je bil končno dosežen napredek pri reševanju dolžniške krize evroobmočja, v ospredju dogajanja pa sta se znašli Grčija in Španija.

Finančni ministri držav evroobmočja so dodatno omilili pogoje odplačevanja finančnih obveznosti Grčije, kar sta pozdravila tako Evropska centralna banka (ECB) kot tudi Mednarodni denarni sklad (MDS), ki sta do nedavnega stali na nasprotnih bregovih. Ukrepi vključujejo znižanje posojilnih obrestnih mer ter zamrznitev odplačevanja obresti Grčije za obdobje desetih let. Nadalje bodo nacionalne centralne banke donose iz naslova grških obveznic še naprej namenjale Grčiji, grške banke pa bodo grške državne obveznice lahko ponovno uporabljale za zastavo pri ECB. Prav tako je bila Grčiji odobrena decembrska tranša pomoči v višini 34,4 milijarde evrov. Omenjeni ukrepi so pomembni za dosego cilja, ki ga je MDS postavil kot pogoj za reševanje Grčije, in sicer, da mora razmerje med dolgom in bruto družbenim proizvodom z zdajšnjih 190 % pasti na 124 % do leta 2020.

V zadnjih tednih so se ponovno okrepila pričakovanja po španski prošnji za mednarodno finančno pomoč, kar bi ECB omogočilo odkupovanje španskih dolžniških vrednostnih papirjev in s tem zniževanje stroškov zadolževanja države. Španska vlada je v začetku decembra  tudi uradno zaprosila za 39,5 milijarde evrov pomoči za štiri nacionalizirane španske banke (BFA-Bankia, Catalunya Banc, NCG Banco in Banco de Valencia) in dokapitalizacijo slabe banke, ki bi naj pričela obratovati še v tem letu. Španiji je bilo sicer iz stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) že junija letos odobrenih 100 milijard evrov pomoči, a je bila le-ta pogojena s pripravo načrta za prestrukturiranje bančnega sistema. 

Omenjeni dogodki so pomirili investitorje na dolžniških trgih, zahtevane donosnosti obveznic pa so se še dodatno znižale. V zaključku letošnjega leta tako ni pričakovati večje aktivnosti investitorjev na dolžniških trgih.