Primerna razporeditev premoženja | SAVA INFOND

Eno izmed najpogostejših vprašanj vlagateljev je, kako razporediti svoje premoženje med različne naložbene razrede - predvsem, kolikšen delež imeti v delnicah in delniških skladih ter koliko imeti v bolj »varnih« naložbah, kot so obveznice. Resnica je, da ima večina vlagateljev neprimerno razporeditev. Ali imajo preveč v depozitih in varčujejo za pokojnino ali pa imajo vse v delnicah, sredstva pa potrebujejo za nakup avtomobila čez šest mesecev.

Finančni cilji

Odgovor na vprašanje 'kako varčevati' se vedno začne z odgovorom na vprašanje 'zakaj varčujemo'. Pri načrtovanju svoje finančne prihodnosti je ključno, da se vprašamo, kam smo sploh namenjeni. Preden določimo, koliko in kje bomo varčevali svoje prihranke, je pomembno, da določimo svoje finančne cilje. Da si odgovorimo na vprašanje, zakaj sploh varčujemo.

Verjetno imate dolg seznam finančnih ciljev, ki jih želite doseči: varčevanje za dodatno pokojnino, izobrazbo otrok, nakup hiše, avtomobila, likvidnostna rezerva… Uspešno doseči svoje finančne cilje pomeni, da si jih moramo postaviti realno in v skladu z lastnimi zmožnostmi. Ključno je, da te finančne cilje razvrstimo po pomembnosti, katere moramo nujno doseči oziroma, če katerega ne moremo, ali bi to močno obžalovali.

Za kratkoročne cilje, kot je nakup avtomobila ali polog za nakup nepremičnine, katerih horizont je krajši od 5 let, je smiselno varčevati v depozitih in obveznicah. Donosi delnic na kratek rok preveč nihajo, da bi jih bilo smiselno vključiti v varčevalni načrt.

Največji finančni zalogaj bo za večino od nas varčevanje za pokojnino. Glede na demografske trende, ki jih imamo v Sloveniji, postaja vedno večja nuja, da sami poskrbimo za del naše pokojnine. Glede na dolg časovni horizont tako do upokojitve kot nato po upokojitvi je primerno, da imamo večji delež v delnicah, ki so se zgodovinsko izkazale za najbolj donosen naložbeni razred. V nadaljevanju bom poskusil odgovoriti na vprašanje, kolikšen delež delnic je primeren za različne posameznike.
 

Primerna razporeditev premoženja

Eno izmed najpopularnejših pravil za določitev deleža delnic je pravilo '100 - starost posameznika'. Tako bi 40-letnik, ki varčuje za pokojnino, moral imeti 60 % v delnicah in 40 % v obveznicah. Danes mnogi to pravilo malenkost prilagodijo, glede na dejstvo, da bomo morali vsi delati dlje in da tudi živimo dlje. Tako se danes uporablja varianta '120 – starost posameznika', kar pomeni, da bi štiridesetletnik imel kar 80 % v delnicah.

Primeren delež delnic glede na starost posameznika

 

Sestava portfelja določa pričakovan donos in tveganost

Seveda se bo natančna razporeditev premoženja med delnice in obveznice razlikovala od posameznika do posameznika. Odvisna bo poleg časovnega horizonta, predvsem od tega, kako posameznik prenaša volatilnost (nihajnost) delnic. Po domače povedano, ko pride do 20-odstotnega padca na delniških trgih, malokdo ostane ravnodušen in ob napačnem času proda. Ocena profila vlagatelja je tako izjemno pomembna pri določitvi primerne razporeditve premoženja. V pomoč, da vlagatelji dobijo občutek, kako razporeditev premoženja (delnice/obveznice) vpliva na pričakovan donos in tveganje, lahko pogledamo, kaj se je v preteklosti dogajalo pri različnih sestavah (uporabljamo podatke z ameriškega trga kapitala).

Defenzivna sestava

Nekdo, ki ima kratek časovni horizont oziroma ne prenese večje nihajnosti svojega premoženja, lahko ima večino premoženja v obveznicah. Če bi imel 100 % v njih, bi v preteklih 90 letih dosegel povprečen letni donos 5,4 %, vendar bi izkusil tudi 14 negativnih let. V najslabšem letu bi izgubil 8,1 odstotek. Vidimo, da je imela kombinacija 80 % obveznic/ 20 % delnic celo manj negativnih let (12), kar kaže na znano dejstvo, da razpršenost med različnimi naložbenimi razredi zmanjšuje tveganje.

Uravnotežena sestava

Nekdo z daljšim časovnim horizontom in večjo toleranco do tveganj bo izbral sestavo, kjer bodo delnice med 40 % do 60 % v sestavi premoženja. Vidimo, da se po analizi preteklih 90 let povprečni donosi dvignejo, kadar imamo večji delež v delnicah, po drugi strani pa se poveča tako največji padec v posameznem letu kot tudi število let, v katerih bi posameznik s takšno kombinacijo dosegel negativni donos.

Sestava premoženja, usmerjena k rasti

Predvsem mladi in tisti, ki so sposobni prenašati večje tveganje, bodo imeli večino svojega premoženja v delnicah. To prinaša s seboj višje pričakovane donose, vendar bo moral posameznik znati pretrpeti tudi večje padce (tudi več kot 40 %) v posameznem letu.

 

Če povzamemo…

Odločitev vlagateljev, kako primerno razporediti svoje premoženje med delnice in obveznice, ostaja ključna za dosego finančnih ciljev. Ta odločitev bo vplivala na to, kolikšen donos lahko pričakujejo in, kar je še bolj pomembno, kakšno tveganje bodo sprejeli. Nekdo, ki si ne more zamisliti, da lahko v posameznem letu izgubi več kot 20 %, bo imel maksimalno 40 % delnic v porfelju, ne glede na to, kolikšnemu donosu se bo moral za to odpovedati. Medtem bo mlad vlagatelj, ki ima še malo premoženja in ki redno varčuje, praktično neobčutljiv za večje padce, ki so sestavni del delniških trgov. Razmislek, kakšna naj bo razporeditev premoženja, naj bo deležna največje pozornosti, saj bo v največji meri vplivala na dosego ali ne dosego finančnega cilja vlagatelja.